Projekti ZZRS Opis projektov Zavoda za ribištvo Slovenije kot nosilec ali partner projekta.

Karafish

Razširjenost potočne postrvi v Karavankah v odvisnosti od nadmorske višine in navzočnost kaplja

Naloge in aktivnosti projekta

Nosilni partner:
Kärntner Institut für Seenforschung (KIS)
Partnerji projekta:
AKL, Abteilung 8, Kompetenzzentrum für Umwelt, Wasser und Naturschutz Zavod za Ribištvo Slovenie
Trajanje projekta:
Junij 2013
Vrednost projekta:
Nazaj na projekte

Client: AKL, Abteilung 8, Kompetenzzentrum für Umwelt, Wasser und Naturschutz
Contractor: Kärntner Institut für Seenforschung (KIS)
Responsible for the content: AKL, Abteilung 8, Kompetenzzentrum für Umwelt, Wasser und Naturschutz Zavod za Ribištvo Slovenie
Authors: Konar Martin & Mikula Kathrin (KIS), Tavčar Tone (ZZRS), Lorenz Edgar (KIS), Ramšak Lucija (ZZRS), Snoj Aleš (Uni. Ljubljana, genetic brown trout), Bravničar Jernej (Uni. Ljubljana, genetic bullhead), Konecny Robert (Umweltbundesamt, parasitology), Lewitschnig Horst (engeneering office, higher statistics)
Pictures and maps: AKL, KIS, KAGIS, INTERREG-PROJECTS, ZZRS, ZZVS, University of Ljubljana
Cover picture: Karawanke, Grintouzbach
For quotation use: Honsig-Erlenburg, W. & S. Podgornik (2013): The KARAFISH-Project. INTERREG IV A Project SLOVENIJA - AUSTRIA. High altitude distribution of brown trout and occurrence of bullhead in the mountain range Karawanke. AKL & ZZRS. 700 pp.

Rezime

Razlika v višinski razširjenost potočne postrvi na severni in južni strani Karavank je statistično značilna.

  • V Avstriji potočna postrv seže najvišje do 1152 m.n.m., v povprečju glede na vse preiskovane vodotoke pa do 862 m.n.m.
  • V Sloveniji potočna postrv seže najvišje do 1281 m.n.m., v povprečju glede na vse preiskovane vodotoke pa do 957 m.n.m.
  • Višinska razširjenost potočne postrvi znotraj 100 m višinskih razredov kaže močno različen vzorec pojavljanja med severno in južno stranjo Karavank.
  • Izmerjene temperature vode kažejo na majhno, vendar statistično značilno razliko med Slovenijo in Avstrijo. Tempeature vode v Sloveniji so na istih nadmorskih višinah v povprečju višje za od 0,1 do 0,5 °C.
  • Za različne biotske in abiotske spremenljivke smo narisali grafe. V prvo analizo smo vključili vse preiskovane lokacije, tudi iste, kjer potočne postrvi nismo našli. Druga analiza je vključevala le tiste lokacije, kjer smo potočno postrv našli.
  • V Avstriji pri obeh analizah tako abundanca (št/ha) kot biomasa (kg/ha) potočne postrvi naraščata od zahoda proti vzhodu.
  • V Sloveniji je bil ta trend naraščanja opazen le pri biomasi potočne postrvi ko smo primerjali le lokacije, kjer je bila potočna postrv prisotna.
  • Na obeh straneh Karavank abundanca potočne postrvi z naraščanjem nadmorske višine upada.
  • Na južni strani Karavank biomasa potočne postrvi upada z naraščanjem nadmorske višine. Na severni strani, ob upoštevanju vseh preiskanih lokacij v analizi trendov – tudi tistih, kjer potočne postrvi nismo našli – biomasa z naraščanjem nadmorske višine narašča.
  • Na obeh straneh Karavank abundanca in biomasa potočne postrvi upadata z naraščanjem strmca.
  • Lokacije se na zgornji meji pojavljanja potočne postrvi v Sloveniji razlikujejo od tistih v Avstriji po strmcu. Medtem, ko na severni strani strmec z višino narašča, imajo vodotoki v Sloveniji v zgornjih legah manjši strmec.
  • Povprečna dolžina in teža potočnih postrvi sta v negativni odvisnosti z nadmorsko višino v Sloveniji in v pozitivni odvisnosti v Avstriji. To pomeni, da so potočne postrvi na severni strani z višanjem nadmorske višine večje. To razlagamo z vlaganji po eni strani v Avstriji zaradi poribljavanja z neustreznimi ribami (rastejo, vandar se ne  razmnožujajo) in/ali vlaganja rib ni bilo daljše obdobje. Po drugi strani v Sloveniji v številnih vodotokih ni vlaganj, nekateri vodotoki pa so v upravljanju kot gojitveni potoki, kjer se ribe vlaga pogosteje (vsako ali vsako drugo leto).
  • Starostne strukture vzorcev potočne postrvi se z naraščanjem nadmorske višine slabšajo.
  • Abundanca potočne postrvi v obeh analizah (lokacije z in brez potočne postrvi) narašča z večanjem pretokov. V analizi le tistih lokacij, kjer je bila potočna postrv prisotna, abundanca z večanjem pretoka pada, kar je lahko posledica prisotnosti visokih pregrad.
  • Trend naraščanja in upadanja abundance z večanjem prispevnega območja je skoraj enaka.
  • Pomemben dejavnik, ki pozitivno vpliva na abundanco, je zmožnost migracij. Če je bila migracija možna, potem je bila abundaca večja tako v Sloveniji kot v Avstriji.
  • Zmožnost migracije se v Avstriji slabša z nižanjem nadmorske višine. Le to prav tako pojasnjujemo s prisotnostjo visokih pregrad.
  • Pri analizi lokacij v kateri se primerja tiste, kjer je migracija možna, s tistimi kjer migracije ni, se v Avstriji abundanca manjša z večanjem nadmorske višine. V Sloveniji je vzorec zmanjševanja abundance enak, vendar v primeru ne migratornih vodotokih veliko bolj strm.
  • Pri analizi lokacij v kateri se primerja tiste, kjer je migracija možna, s tistimi kjer migracije ni, se v Avstriji biomasa povečuje z večanjem nadmorske višine. V Sloveniji biomasa v obeh tipih vodotokov upada, kar je posledica poribljavanj z mladicami potočne postrvi.
  • Ekološka ocena stanja vodotokov na podlagi rib na severni strani Karavank se izboljšuje od zahoda proti vzhodu. V Sloveniji smer vzhod zahod nima vpliva na ekološko oceno (tako kadar smo v izračun vključili tudi lokacije brez postrvi – “0 vrednost” kot “slabo”, kot tudi ko le-ta niso bila vključena v analizo).
  • Ekološka ocena stanja vodotokov na podlagi rib se slabša z večanjem nadmorske višine na obeh straneh Karavank (vključujoč “0 vrednost” kot “slabo”). Ko smo “0- vrednosti” izključili v Sloveniji tega trenda ni več.
  • Aritmetična sredina abundance potočne postrvi v tem projektu znaša 753 os/ha v Avstriji in 702 os/ha v Sloveniji pri analizi vseh lokacij ter 1760 os/ha v Avstriji in 1814 os/ha v Sloveniji pri analizi samo tistih lokacij, kjer je bila potočna postrv najdena.
  • Aritmetična sredina biomase potočne postrvi v tem projektu znaša 29 kg/ha v Avstriji in 31 kg/ha v Sloveniji pri analizi vseh lokacij ter 68 kg/ha v Avstriji in 79 kg/ha v Sloveniji pri analizi samo tistih lokacij, kjer je bila potočna postrv najdena.
  • Aritmetična sredina abundance vseh vrst rib (vključno s šarenkami itd) v tem projektu znaša 929 os/ha v Avstriji in 889 os/ha v Sloveniji pri analizi vseh lokacij ter 1953 os/ha v Avstriji in 2297 os/ha v Sloveniji pri analizi samo tistih lokacij, kjer je bila potočna postrv najdena.
  • Aritmetična sredina biomase vseh vrst rib (vključno s šarenkami itd.) v tem projektu znaša 41 kg/ha v Avstriji in 35 kg/ha v Sloveniji pri analizi vseh lokacij ter 87 kg/ha v Avstriji in 90 kg/ha v Sloveniji pri analizi samo tistih lokacij, kjer je bila potočna postrv najdena.
  • Najvišje vrednosti, ki smo jih ugotovili pri potočni postrvi so v Avstriji znašale 1444 os/ha z biomaso 61 kg/ha in v Sloveniji 1920 os/ha ter 68 kg/ha.
  • Aritmetična sredina na območju celotnih Karavank znaša 1668 os/ha z biomaso 65 kg/ha.
  • Temperatura vode ni v povezava z biotskimim paremetrom prisotnost rib, ker je temperatura vode odvisna predvsem od nadmorske višine. Rezultati nakazujejo, da temperatura vode ni omejujoč dejavnik pri višinski razširjenosti potočne postrvi.
  • Genetske analize potočne postrvi kažejo, da so bile od 11 lokacij v slovenskem delu Karavank, genetsko čiste donavske potočne postrvi najdene le na treh lokacijah (Jurčef, Meža, Koprivna). Od 14 analiziranih lokacij iz Avstrije niti v enem nismo našli čiste donavske postrvi. V Avstriji je znana le ena lokacija s čisto donavsko postrvjo – podatek o vlaganjih (Kropiuna).
  • Kaplja smo našli le na posameznih lokacijah v avstrijskem delu Karavank, na južnem delu pogorja v Sloveniji se ni pojavljal.
  • Kaplja smo našli do 700 m.n.m. s strmcem do 60 ‰, njegova razširjenost pa je bila omejena na nižje predele Karavank. Kapelj torej ni pogost oziroma ključen element epiritralnih delov vodotokov bioregije Južne Alpe.
  • Genetske analize kapljev so pokazale dve vrsti. Cottus mettae v Sloveniji (porečje Save) in Cottus gobio v Avstriji in Sloveniji (porečje Drave). Vsi kaplji določeni kot vrste Cottus gobio pripadajo jadranski liniji te vrste.
  • Parazitološke raziskave kažejo nizko stopnjo okuženosti potočne postrvi. Zajedalci pripadajo različnim taksonomskim skupinam nečlenarjev.
  • Noben v raziskavi najden parazit ne povzroča bolezni pri ljudeh.

Virtualno končno poročilo projekta (http://virtualni-katalog.si/zzrs/karafish/)

Končno poročilo projekt (pdf dokument - 64,8MB)