Vzhodna gambuzija je manjša riba z bočno sploščenim telesom in razmeroma veliko dorziventralno sploščeno glavo. Imajo veliki očesi in majhna nadstojna usta. Vretenasto telo pokrivajo velike luske. Običajno so svetlosive barve z modrikastim odtenkom po bokih in srebrnim odbleskom na trebuhu. Njene plavuti so prozorne, le zaokroženi hrbtna in repna plavut, imata prisotne črne pikice. Pri tej vrsti je izrazit spolni dimorfizem, ki se izraža tudi v velikosti osebkov. Samci zrastejo nekje do 3,5 cm, med tem ko so samice večje in dosežejo velikost nekje do 6 cm. Pri samcih je v času razmnoževanja podrepna plavut preoblikovana v dolg in tanek spolni organ (gonopidij). Za to vrsto je značina živorodnost, kar se izraža tudi v širini telesa samic, ki je nekoliko širjši od samcev. V obdobju razmnoževanja inajo samice izrazito izbočeno trebušno stran in črni lisi nad trebušnimi plavutmi. Vzhodna gambuzija je morfološko zelo podobna zahodni gambuziji. Vrst med seboj praktično ni mogoče ločiti brez uporabe genetskih analiz. Za najbolj izrazito razliko so se izkazali gonopodiji pri samcih. Gonopodiji pri vzhodni gambuziji so na notranjem robu nazobčeni, med tem ko so pri samcih zahodne gambuzije gladki. Obe vrsti sta si morfološko zelo podobni (Kottelat in Freyhof, 2007; CABI, 2021d; CABI, 2021e; Mihinjač in sod., 2019). Z novejšimi genetskimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da vse populacije v Evropi pripadajo vzhodni vrsti, razen populacije iz Italije, ki pripada zahodni vrsti (Vidal in sod., 2010; Sanz in sod., 2013; Landeka in sod., 2015). Zaradi taksonomske podobnosti sta bili v preteklosti vrsti združeni v podvrsti, kar pa danes ne velja več. Vrsti sta bili opredeljeni kot ločeni šele po letu 1988, zato pred tem letom ni jasno katera izmed teh dveh vrst je bila predmet posamezne raziskave. Pogosto je v preteklosti prihajalo tudi do napačnih določitev. Poleg teh dveh vrst se je v določenem obdobju pojavila še tretja (G. patruelis), ki danes velja za sinonim (G. affinis) (Wooten in sod., 1988). Zaradi taksonomske zmede še danes njihova razširjenost po svetu ostaja dvoumna. Nepoznavalec lahko gambuzije tudi zamenja z gupijem in kilijem.
Slika 1: Vzhodna gambuzija; zgoraj samica spodaj samec (Kottelat in Freyhof, 2007).
Slika 2: Zahodna gambuzija; zgoraj samica spodaj samec (Britanica, 2020)
Je kratkoživa vrsta, saj običajno živi od enega do dveh let. Spolno dozori že v nekaj tednih po izvalitvi (4-6 tednov). Samci in samice spolno dozorijo pri približno enaki velikosti in starosti. V toplejših vodah spolno zrelost praviloma dosežejo pri nekoliko manjših velikosti. Na njihovo rast vpliva količina in sestava hrane, temperatura in slanost. Hitrost stopnje rasti se z naraščajočo gostoto populacije zmanjšuje. Razmnoževanje navadno poteka od aprila do oktobra. Čas razmnoževanja je odvisen predvsem od podnebnih razmer. Imajo hiter reproduktivni cikel, ki traja od enega meseca do meseca in pol. To jim v ugodnih razmerah omogoča tudi štiri generacije potomcev v enem letu. Pri večini rib poznamo zunanjo oploditev, pri gambuzijah pa je oploditev notranja. Samice so živorodne (ovoviviparija), kar pomeni, da se ikre razvijajo v telesu matere, med izleganjem pa se izvalijo mladi osebki. V enem razmnoževalnem ciklu, lahko samica izleže tudi preko 350 potomcev (nekateri viri omenjajo tudi preštetih 428), v običajnih razmerah pa se število potomcev giblje nekeje od 40-60. Plodnost samic se linearno povečuje z njihovo dolžino in težo. Za razmnoževanje potrebuje temperaturo vode višjo od 18o C. Dobro prenaša tudi povečano slanost in hitre spremebne slanosti (Povž in Sket, 1990; Veenvliet in Kus Veenvliet, 2006; Kottelat in Freyhof, 2007; Jenič in Podgornik, 2014; CABI, 2021d; CABI, 2021e; Mihinjač in sod., 2019; Aislabie in sod., 2019a; Aislabie in sod., 2019b).
Naseljuje sladke in brakične celinske vode. Najdemo jo v stoječih ali počasi tekočih vodah z gosto vodno vegetacijo in običajno muljastim dnom. Še posebej jim ustrezajo poplavne ravnice. Najdemo jih v vodah s temperaturo od 0,5 pa vse do 39o C, vendar prednostno izbirajo toplejše vodotoke. Mlajši osebki so bolj tolerantni na različne temperaturne razmere, kar jim omogoča uspešno kolonizacijo novih območij. Pogosto se zadržuje v plitvih priobalnih predelih, kjer je manj plenilskih vrst rib, voda pa je na tem predelu običajno tudi nekoliko toplejša. Prisotna pa je tudi v slanih vodah in obalnih morskih območjih. Pogosto plavajo neposredno pod vodno gladino. Plen lovijo neposredno na gladini vode ali pod vodo. Njen glavni vir prehrane so drobni vodni nevretenčarji. Zaradi mnenja, da se večinoma prehranjuje z ličinkami in bubami komarjev, je bila razširjena po vsem svetu, predvsem na območja kjer je razsajala mrzlica. Dobro prenaša tudi različne motnje v ekosistemu. Sposobna je preživetja v onesnaženih habitatnih razmerah, tudi v okolju s pomanjkanjem kisika v zgornjih plasteh vodnega stolpca. Ugotovljeno je bilo, da preživijo tudi dokaj visoke koncentracije roteneona, ki pri teh vrednostih ubije že večino drugih ribjih vrst (Kottelat in Freyhof, 2007; CABI, 2021d; CABI, 2021e Mihinjač in sod., 2019; Aislabie in sod., 2019 a; Aislabie in sod., 2019b).
Glavni omejujoč dejavnik za vzpostavitev populacije je temperatura vode pozimi. Pomembna pa je tudi hitrost vodnega toka. Vrsta običajno ni prisotna na višjih nadmorskih višinah (Murphy in sod., 2015). V primeru zmanjšanja količine padavin (npr. zaradi namakanja in evapotranspiracije) in posledičnega zmanjšanja hitrosti vodnega toka v prihodnosti, bi za obravnavani vrsti ugodnejše razmere, omogočale poselitev širšega areala, povečali pa bi se tudi ekološki vplivi vrste.
Vzhodna gambuzija velja za nemigratorno vrsto, gibanje osebkov je ponavadi lokalizirano oz. omejeno na manjše premike. Ugotovljenih je bilo le nekaj občasnih disperzij na daljše razdalje (Pyke, 2008). V nekaterih raziskavah je bilo ugotovljeno, da se samice zahodne gambuzije na nova območja širijo hitreje od samic vzhodne gambuzije, vendar vse kaže na to, da so samice vzhodne gambuzije kljub vsemu uspešnejši kolonizatorji, predvsem zaradi hitrejše rasti in večjega števila potomcev (CABI 2021e). Obstajajo tudi nekatere domneve, da naj bi se vrsta lahko razširila tudi preko ptic, katere naj bi teoretično prenesle samice, preden izležejo žive osebke. Izleženi osebki bi domnevno, zaradi svoje majhnosti preživeli v perju vodnih ptic med premiki. Te domneve niso dokazane. V literaturi navajajo opažanja naravne disperzije preko kanalov, vendar moramo biti tudi pri tej interpretaciji skrajno previdni. Kanali v katerih so potekali poskusi so bili izjemno ozki, kar lahko ribe usmeri in vodi do nenaravnih premikov (Alemadi in Jenkins, 2008).
Dokazov, da bi gambuzija imela kakršenkoli vpliv na komarje ni, ogroža pa mnoge endemne vrste v Evropi, predvsem ribje vrste Aphanius iberus, A. baeticus, Valencia hispanica in V. letourneuxi (Kottelat in Freyhof, 2007).
Haas in sod. (2003) opozarjajo na prejšnje študije (Krumholz, 1944; Mesta, 1977), v katerih so opazili, da zahodna gambuzija preživlja in se ustaljuje tudi v ribnikih, ki so imeli zimsko ledeno odejo. Biologija in ekologija tako vzhodne, kot zahodne gambuzije sta si zelo podobni. Zaradi pogostih zamenjav pa je v literaturi možna tudi napačno obravnavana vrsta. Zaradi razširjenosti vzhodne gambuzije po šrišem delu Evrope je le ta mnogo bolje raziskana od zahodne gambuzije.
Zaradi taksonomske zmede v preteklosti je pogosto prihajalo do napačnih določitev obravnavane vrste. S prvimi genetskimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da imajo populacije v Evropi zelo skopo genetsko raznolikost v primerjavi z ostalimi populacijami znotraj njihove naravne razširjenosti. Kasneje se je izkazalo, da ima kljub nekaj izjemam večina populacij po Evropi precejšno genetsko raznolikost, kar je verjetno rezultat večkratnega vnosa in sekundarnih stikov z že obstoječimi populacijami (Sanz in sod., 2013).
Vzhodna gambuzija je avtohtona v Severni Ameriki. Poseljuje porečje reke Mississippi od osrednje Indiane, do Mehiškega zaliva, ter od Floride, Severne in Južne Karoline, Virginije, do Teksasa in Nove Mehike. V svojem domačem okolju poseljuje nižinske ribnike, jezera, potoke. Vnesena je skoraj po vsem svetu. Prisotna je na vseh celinah, razen na Antarktiki. Velja za eno najbolj razširjeno ribjo vrsto na svetu. Vrsta je prisotna v 5 biogeografskih regijah (atlantski, črnomorski, celinski, sredozemski in panonski). Zahodna gambuzija je prav tako naravno razširjena v porečju reke Mississippi, od osrednje Indiane in Illlionoisa, južno do Mehiškega zaliva, na Floridi, Severni in Južni Karolini, Virginiji, Zahodno do Teksasa in Nove Mehike.
Ocenjuje se, da je bila vzhodna gambuzija v Evropo prinešena leta 1921. Sprva je bila naseljena v Nemčijo, Romunijo, Italijo, Portugalsko in Španijo. Danes je njena razišrjenost mnogo širša. Naselili so jo za namene biokontrole komarjev, ki so prenašalci različnih bolezni. Z enakim namenom je bila decembra leta 1927 v Italijo naseljena tudi zahodna gambuzija. Verjetno je bila ta vrsta na to območje naseljena zaradi nekoliko boljše tolerance na nižje temperature (Vidal in sod., 2010). Vrsta je v Evropi prisotna v Italiji. Edina znana populacija zahodne gambuzije v EU, je prisotna v ribniku v bližini Neaplja (Carella in sod., 2013). To območje spada v sredozemsko biogeografsko regijo (EEA, 2016).
Njeno prisotnost so ugotovili z genetskimi raziskavami. O pojavljanju vrste so poročali tudi v nekaterih drugih državah, recimo v Franciji. Kasneje se je izkazalo, da so bile določitve napačne in, da je tam prisotna vzhodna gambuzija (Carella in sod., 2013).
Vzhodno Gambuzijo so tako kot drugod, tudi pri nas naselili, da bi zmanjšala število komarjev. V Sloveniji je prisotna v jadranskem povodju. Pogosta je na primorskem, v spodnjih tokovih tekočih voda in pripadajočih kanalih, melioracijskih jarkih, jezercih v Fiesi, manj slanih območjih v Škocjanskem zatoku ter Strunjanskih in Sečoveljskih solinah (Marčeta, 1999). Prisotnost zahodne gambuzije v Sloveniji ni bila potrjena.
Slika 3: Razširjenost vzhodne gambuzije (G. affinis) po svetu.
Slika 4: Razširjenost vzhodne gambuzije (G. holbrooki) po svetu.
Bolj svetla je barva, novejši je podatek. (Vir: GIBF, 2021).
Slika 5:Razširjenost vzhodne gambuzije v Sloveniji po obdobjih (vir: ZZRS Bios, 2021).
Gambuzije se je po svetu razširilo predvsem zaradi prepričanja, da so učinkovita vrsta za biološko kontrolo komarjev. Neposrednih dokazov, da bi gambuzije res vplivale na številčnost komarjev ni, zato je bilo verjetno veliko vnosov storjenih v veliki zmoti in upanju, da so v boju s komarji res učinkovite. Širilo se jih je tudi z naselitvami v ribnike, iz katerih so bile v času visokih voda odplavljene v bližnja druga vodna telesa. Ker so gambuzije majhne ribice so zanimive tudi v akvaristiki. Marsikaterega akvarista, je poleg njene obarvanosti in oblike pritegnila tudi njena živorodnost in hiter razmnoževalni cikel. Ker se hitro množijo so se pogosto uporabljale tudi za hrano drugih akvarijskih organizmov. Vrsta ni zanimiva za ribolov. V nekaterih državah pa je kljub temu uporabljajo kot vabo pri ribolovu (Aislabie in sod., 2019a; Aislabie in sod., 2019b)
Vrsta je v grobem slabo prilagojena rečnem ekosistemu, zato je njeno širjenje preko rečnih povezav omejeno. Velja za vrsto, ki ne migrira na daljše razdalje, njeno širjenje je v teoriji rezultat širjenja iz točkovnega vira, zaradi vpliva različnih zunanjih dejavnikov, predvsem zaradi človeškega prenosa ali s pomočjo druge živalske vrste. (Aislabie in sod., 2019a; Aislabie in sod., 2019b).
Vrsta je uspešnejša na območjih z višjimi temperaturami, zato se predvideva, da bo zaradi dviga povprečnih letnih temperatur v prihodnosti zaradi vpliva podnebnih sprememb še uspešnejša, oz. se bo razširila na obmoja, kjer danes ne more preživeti. Časovni okvir izražanja podnebnih sprememb pa je gotovo v nekaj desetletjih in ne v krajšem časovnem obdobju (Pyke, 2005). Vzhodna gambuzija je sposobna prilagoditve tudi na območjih s hladnejšimi podnebnimi razmerami, vključno na območjih, ki so preko zime celo prekrita z ledenim pokrovom (Aislabie in sod., 2019a).
Gambuzija je v Sloveniji prisotna v nekaterih vodnih telesih v jadranskem povodju. Na naše ozemlje je bila tako kot po večini drugih držav naseljena predvsem z namenom biološke kontrole komarjev. Hipotetično bi lahko v Sloveniji preživela v toplih vodnih telesih, kamor jo lahko namerno ali nenamerno naselijo posamezniki. Na spletnem forumu smo zasledili zanimanje zanjo predvsem v smislu naselitve v zasebne ribnike z namenom biološke kontrole komarjev.
Ker gre za majhne ribe obstaja nevarnost, da se jih na nova področja pripelje skupaj z drugimi vrstami rib. So razmeroma odporna vrsta, ki preživi tudi v okolju z manjšo vsebnostjo kisika, prilagodi pa se tudi različni slanosti in temperaturnim razmeram. V primeru, da so primešane drugim vrstam rib je edini način, da se jih odstrani temeljit ročni pregled. Vsekakor pa večina celinskih voda, vsaj zaenkrat zaradi nizkih zimskih temperatur vrsti ne predstavlja ustreznega habitata za uspešno razmnoževanje. Širjenje vrste znotraj Slovenije je počasno do zmerno.
V nekaterih Evropskih državah se gambuzije lahko kupi celo preko spleta. Pri pregledu spletnih stani smo ugotovili, da se gambuzije sicer prodajajo, vendar jih ne pošiljajo v Slovenijo. Zato je verjetnost novih vnosov iz tujine, s trgovino z živi organizmi, preko spleta manj verjetno. Kljub vsemu pa je na spletu mogoče zaslediti veliko prispevkov, oz. navodil kako se uspešno znebiti komarjev. Na območjih, kjer so komarji problematični, ljudje prav gotovo preko spleta iščejo alternativne rešitve. Kaj kmalu se na njihovem seznamu znajdejo tudi gambuzije. Brez večjega truda je na spletnem forumu mogoče zaslediti lokacijo in način, kako je gambuzije mogoče uloviti za naselitev v zasebni ribnik. Iz pogovora članov foruma je razvidno, da se gambuzije naseljuje v okrasne ribnike z namenom zatiranja komarjev. Ker se v tovrstnih prenosih posameznik organizirano loti lova in prenosa rib, prav gotovo ustrezno poskrbi za ribe tudi med transportom. Zato je uspešnost preživetja gambuzij med nelegalnim prenosom gotovo velika. Ko se gambuzije preseli v novo okolje se hitro prilagodijo in so se sposobne razmnoževati na območjih ustreznih podnebnih razmer. V primeru, da so prisotne tudi samice, v obdobju razmnoževanja pa se lahko kmalu po vnosu pojavijo mladi osebki, ki se že nekaj tednov po izvalitvi razmnožujejo naprej. Taki ribniki predstavljajo nevarnost za širjenje v primeru visokih vod, praznjenja ribnika in izpustitve osebkov v bližnja vodna telesa, lahko pa predstavljajo tudi vir osebkov za nove vnose.
Ker gre za manjše organizme, ki se pojavljajo tudi v zasebnih ribnikih, kjer se ne opravljajo raziskave ,obstaja velika verjetnost, da se večina novih vnosov nikoli ne zazna.
O vplivih gambuzije poročajo iz celega sveta, kjer je prisotna na območjih alohtone razširjenosti. Zaradi negativnega vpliva se jo pogosto uvršča med 100 najbolj invazivnih tujerodnih vrst na svetu.
Rowe in sod., (2008) ugotavljajo, da je gambuzija odgovorna za zmanjšanje nekaterih redkih in ogroženih avtohtonih vrst rib in dvoživk. Z razliko od njenega neposrednega vpliva na avtohtone ribje združbe (plenilstvo in kompeticija) je tveganje za prenos parazitov majhen, saj so odsotni nekateri ključni vmesni gostitelji (Benejam in sod., 2009). Glede na podatke, da gambuzije vplivajo na številčnost domorodnih ribjih vrst, oz. predstavljajo celo nevarnost nekaterim endemnim vrstam za izginotje, skoraj gotovo ne nadomestijo vseh ekoloških funkcij, ki so jih prej opravljale te domorodne vrste.
Vzhodna gambuzija velja za eksotično ribo, ki je razširjena širom sveta. Vrsta po svetu velja za globalno invazivno vrsto (Turbelin in sod., 2017). Na avtohtone ribje vrste negativno vpliva zaradi plenjenja in kompeticije. Znano je, da ima največji vpliv na ribje vrste podobne velikosti, pleni pa tudi mladice in ikre avtohtonih rib. Zaradi agresivnega vedenja lahko poškoduje plavuti večjih rib, ki so zaradi tega kasneje bolj občutljive in bolj dovzetne za različne okužbe (Arthington, 1991).
Vrsta negativno vpliva na populacije ostalih majhnih rib, zaradi plenjenja in konkurence. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da kljub velikemu slovesu gambuzije niso najbolj učinkovite pri zatiranju komarjev, saj lahko na nek način celo zmanjšajo številčnost nevretenčerjev, ki lahko vplivajo na številčnost komarjev. Smatra se, da je zatiranje komarjev s strani gambuzij zanemarljivo oz. primerljivo z ostalimi avtohtonimi ribjimi združbami (Rowe in sod., 2008).
Neposrednega negativnega vpliva na zdravje ljudi, ta vrsta verjetno nima. V nekaterih raziskavah so bili ugotovljeni vplivi, ki pa so običajno izključujoči. Če gambuzija resnično zmanjšuje številčnost komarjev potem posledično zmanjšuje tudi možnosti za okužbe, ki jih prenašajo komarji. Posredno ima največji negativni vpliv zaradi prispevka k evtrofikaciji voda. Zaradi slabše kakovosti vode pa se povečuje razvoj bolezni, ki se prenašajo z vodo (Aislabie in sod., 2019a; Aislabie in sod., 2019b).
Obstaja tudi več podatkov o ekonomskem vplivu in drugih vplivih na biodiverziteto, vendar je veliko podatkov špekulativne narave oz. so si celo nasprotujoči, zato moramo biti pri interpretaciji njenega vpliva nekoliko previdni.
Večino raziskav je bilo opravljenih za vzhodno gambuzijo, smatra pa se da, so vplivi zahodne gambuzije enaki vplivom vzhodne gambuzije.
V raziskavi Piria in sod., (2016) je bilo ugotovljeno, da ima vzhodna gambuzija zmeren do visok potencial, da postane invazivna. Raziskava je bila opravljena tako za Slovenijo kot za Hrvaško, kjer ima slednja tudi status invazivne tujerodne vrste. Kolikor nam je znano podrobne raziskave, ki bi opredeljevale njene vplive v slovenskem prostoru, niso bile opravljene. Na podlagi negativnih vplivov, ki so bili ugotovljeni v preostalih državah (kompeticija za hrano, življenski prostor, ter njeno agresivno vedenje), kjer je vrsta izven naravnega območja razširjenosti tudi prisotna pa bi lahko tej vrsti pripisali status invazivne vrste.
Ocenjuje se, da lahko zahodna gambuzija v prihodnosti postane invazivna tudi v naslednjih državah: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Francija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in v Veliki Britaniji. Na podlagi modelov pa lahko uspešno poseli atlantsko, celinsko in sredozemsko biogeografsko regijo (Aislabie in sod., 2019b). V primeru, da bi vrsta bila vnesena na ozemlje Slovenije bi bili njeni vplivi podobni vplivom vzhodne gambuzije.
Primera uspešne odstranitve v primerljivem okolju, kot je v Sloveniji nismo zabeležili. Gambuzije je možno eradicirati z uporabo različnih biocidov, vendar je to v večjih vodnih telesih zaradi vpliva na ostale domorodne vrste v praksi neizvedljivo (Lynch, 2008). Učinkovito odstranjevanje je možno le v izoliranih manjših vodnih telesih (Britton in sod., 2008).
Z boljšimi nadzori zasebnih ribnikov in informirajnem javnosti o problemih povezanih z gambuzijami pa je njeno širjenje možno upočasniti. Predvsem pa je pomembno, da preprečimo vnos zahodne gambuzije na ozemlje Slovenije.
