Tujerodne vrste

ZZRS si skupaj z ostalimi ustanovami prizadeva za zmanjševanje negativnih vplivov, ki jih prinašajo s seboj tujerodne in invazivne tujerodne vrste. V ta namen je bilo napisano poročilo s strokovnimi podlagami za preprečevanje širjenja, vnosa in zmanjševanja vpliva invazivnih tujerodnih vrst rib, rakov in školjk. Celotno poročilo podnebnega sklada je na voljo na spodnji povezavi:
Strokovne podlage za preprečevanje širjenja, vnosa in zmanjševanja vpliva (invazivnih) tujerodnih vrst rib, rakov in školjk

Več o posamezni vrsti iz Uredbe EU št. 1143/2014 si lahko preberete na spodnjih povezavah:
Psevdorazbora
Sončni ostriž
Kitajska sladkovodna dremavka 
Progasti morski som 
Signalni rak
Trnavec
Močvirski škarjar
Marmornati škarjar
Bradavičasti trnavec
Kitajska volnoklešča rakovica

O TUJERODNIH VRSTAH

V zadnjih letih se vedno bolj soočamo s problematiko tujerodnih vrst, ki so bile v okolje prinešene večinoma zaradi človekovega namernega ali nenamernega ravnanja. Po zadnjih podatkih je v vodnih ekosistemih vedno več tujerodnih vrst, ki predstavljajo grožnjo domorodnim vrstam. Same tujerodne vrste načeloma ne predstavljajo težav, vendar do teh pride, kadar vrsta postane invazivna. To pomeni, da je vrsta v novem okolju tako zelo uspešna, da s svojim razširjanjem začne ogrožati domorodne vrste, vpliva na biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve, zdravje ljudi in lahko povzroči veliko gospodarsko škodo.

Seznam domorodnih in tujerodnih vrst najdete na tej povezavi:  www.biosweb.org


Z rdečimi točkami so označene najdbe vseh spodaj naštetih invazivnih tujerodnih vrst.

 

V nadaljevanju navajamo osnovne definicije povzete po Konvenciji o biološki raznovrstnosti in Uredbi EU št. 1143/2014:

  • Domorodne vrste so vrste, podvrste ali taksoni nižje kategorije, ki so na nekem območju svoje običajne naravne razširjenosti, tudi če samo občasno. Vrsta je taka območja dosegla sama, z naravnim širjenjem.
  • Tujerodne vrste so vrste, podvrste ali taksoni nižje kategorije, vneseni v neko območje, ki ni njihovo naravno območje razširjenosti oz. ki bi ga lahko same dosegle z naravnim širjenjem. To velja tudi za katerikoli del organizma, ki je sposoben preživetja in razmnoževanja (spolne celice, jajca, larve).
  • Prehodne tujerodne vrste (aklimatizirane vrste) so vrste, ki se na nekem območju pojavijo le občasno in ne tvorijo trajnih populacij. Vzdržujejo se le s ponovnimi naselitvami.
  • Potencialno invazivne vrste so vrste, podvrste ali taksoni nižje kategorije, ki so na nekem območju s podobnimi podnebnimi razmerami našim že invazivne ali njihove sorodne vrste, ki so se na nekem območju že izkazale za invazivne.
  • Invazivne tujerodne vrste (v nadaljevanju ITV) so zgolj tiste vrste, podvrste ali taksoni nižje kategorije, ki s svojim razširjanjem ogrožajo ali škodljivo vplivajo na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve.
  • Naturalizirana vrsta je vrsta, ki se v novem okolju, brez pomoči človeka, samostojno in redno razmnožuje, vzdržuje populacije, vendar v okolju še ne povzroča zaznavne škode.
  • »Door knocker« vrste (vrste, ki nam trkajo na vrata) imenujemo tujerodne vrste, ki niso prisotne v Sloveniji, je pa velika verjetnost, da vstopijo v našo državo zaradi prisotnosti in razširjanja v sosednjih državah. Ker imajo te vrste visok potencial, da vstopijo v Slovenijo, jim je treba nameniti še posebno pozornost in narediti vse, da se prepreči njihov vnos in širjenje.
  • Potencialno prisotne tujerodne vrste so tiste vrste, ki so se lahko v Slovenijo že razširile po naravni poti iz sosednjih držav, kot tudi tiste, ki so bile že najdene ali gojene v Sloveniji, ampak niso uspele vzpostaviti naturalizirane populacije.

Razvoj populacije tujerodne vrste s postopnim prilagajanjem na novo okolje (povzeto po Kus Veenvliet J. in Humar M.; prirejeno po Richardson in sod. 2000).

Uredba EU št. 1143/2014

Leta 2014 je EU sprejela novo Uredbo EU št. 1143/2014 evropskega parlamenta in sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Uredba EU št. 1143/2014 je stopila v veljavo 1. januarja 2015 in je zavezujoča za vse države članice. Uredba določa »pravila za preprečevanje, čim večje zmanjšanje in ublažitev škodljivih vplivov namernega in nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost v Uniji.« 

V skladu s to uredbo je Evropska komisija 13. julija 2016 sprejela Izvedbeno uredbo Komisije EU 2016/1141 o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevo Unijo. K tej uredbi je priložen začetni seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, na katerem je bilo uvrščenih 37 ITV. Komisija ta seznam vsakih 6 let temeljito pregleda in ga v vmesnem obdobju po potrebi posodablja. Seznam je bil posodobljen še z dvema uredbama in sicer 12. julija 2017 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1263, kjer so dodali še 12 vrst in 25. julija 2019 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1262, na katero je bilo dodanih še 17 vrst. Tako je sedaj na Seznam uvrščenih skupno 66 ITV, od tega 30 živalskih in 36 rastlinskih. Za vse vrste, ki so na seznamu Unije, veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev širjenja.

Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje!

  • VPLIV NA BIODIVERZITETO: ITV lahko predstavljajo veliko grožnjo domorodnim vrstam in habitatom preko kompeticije, predatorstva in prenosa bolezni.
  • VPLIV NA EKOSISTEMSKE STORITVE: ITV lahko porušijo ekosistemsko ravnovesje, vplivajo na njegove lastnosti in na samo zagotavljanje storitev, tako da prizadenejo celotno funkcijo ekosistema.
  • VPLIV NA ZDRAVJE LJUDI: ITV so lahko potencialni prenašalci določenih bolezni, lahko povzročajo alergije in razne poškodbe kože.

Na seznamu Unije je trenutno uvrščenih 10 invazivnih tujerodnih živalskih vrst, katerih življenjski prostor je izključno voda:

Ribe:

 

Sladkovodni raki:

 

 

Kus Veenvliet J., Humar M., 2011. Tujerodne vrste na zavarovanih območjih. Poročilo o aktivnosti za krepitev zmogljivosti v sklopu projekta WWF Zavarovana območja v dinarski regiji. Ministrstvo za okolje in prostor. Republika Slovenija.
Richardson, D. M., P. Pyšek, M. Rejmánek, M. G., Barbour, F. D. Panetta & C. J. West, 2000. Naturalization and invasion of alien plants: concepts and definitions. Diversity and Distributions 6: 93-107.