Ribolovni revir - Cerkniško jezero Ribolov

Ribolovna sezona: 1.5. do 31.1.

Dovoljen ribolov v mejah: Cerkniško jezero – od izvira Stržena do okljuka v »Ključih«

Dovoljene ribolovne tehnike:
- muharjenje - lov z muharico in eno umetno muho ter trnkom enojčkom.
- dovoljeno je izvajanje ribolova z eno palico (en ribolovni način).
- vijačenje z eno umetno vabo in trnki enojčki,
- beličarjenje - dovoljene so vse naravne vabe v skladu s Pravilnikom o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, št. 99/2007),
- lov ščuke je dovoljen z vijačenjem ali z muharjenjem.

Dovoljen dnevni uplen:
1 ščuka ali 1 linj ali 2 krapa ali 1 klen ali rdečeperke in navadni ostriži do skupne teže 5kg.

Najmanjša lovna dolžina in lovna doba:
- ščuka: 70 cm, od 1.5. do 31.1.
- linj: 35 cm, od 1.7. do 31.1.
- krap: 20 cm, od 1.7. do 31.1.
- klen: 30 cm, od 1.7. do 31.1.
- rdečeperka in navadni ostriž brez najmanjše lovne mere, od 1.5.do 31.1.

Vrsta ribolovnih dovolilnic:
Ribolovne dovolilnice so za 1 dan in letne.

Prodajna mesta ribolovnih dovolilnic:
- Spletni nakup (https://www.ribiskekarte.si/zavod-za-ribistvo-slovenije/cerknisko-jezero-zavod)

Ribolovne vrste v Cerkniškem jezeru

Vrsta Znanstveno ime Lovna doba Lovna mera
Ščuka Esox lucius od 1.5. do 31.1. 70 cm
Linj Tinca tinca od 1.7. do 31.1. 35 cm
Krap Cyprinus carpio od 1.7. do 31.1. 20 cm
Klen Squalius cephalus od 1.7. do 31.1. 30 cm
Rdečeperka Scardinius erythrophthalmus od 1.5. do 31.1. /
Navadni ostriž Perca fluviatilis od 1.5. do 31.1. /

 

 
 
 

spletni_nakup_dovolilnicNajlepši muharski revirji Slovenije

Soča je med slovenskimi rekami prav poseben dragulj, ki predstavlja enega nacionalnih zakladov, na katerih vsak Slovenec gradi svojo narodno zavest in ponos. Za Darrela Martina, slovitega ameriškega ribiškega publicista, je Sava Bohinjka najlepša muharska reka na svetu. Taff Price, svetovno znani avtor knjig o umetnih muhah, je pravil, da se mu je v sanjah prikazala neznana reka. Ko je prvič prišel na Krko, je razpoznal natanko ta prostor iz sanj, zelenilo reke, njen tok čez nizek prag iz lehnjaka, obrežno žalujko ob vznožju strmega brega... In si tega ni znal razložiti. Edgar Pitzenbauer je iz Regensburga prihajal muharit na Unico štirideset let zapovrstjo. Ljubil je Unico. Na zgornji Radovni sem srečal profesorja Hauserja iz Brna, gospoda poznih jesenskih let. Utrujal je potočnice, vsak met za dober pedenj dolge, kakor narcise, rumene lepotice...

Odpri datoteko