Ribiško načrtovanje Načrtovanje na področju upravljanja rib je postopek priprave dokumentov, ki določajo izvajanje ribiškega upravljanja.

1. PROGRAM UPRAVLJANJA RIB

S programom upravljanja rib v celinskih vodah se zlasti opredelijo dolgoročne usmeritve upravljanja rib na državni ravni, določijo se cilji, naloge in ukrepi ter potrebna javnofinančna sredstva.

Program vsebuje:

• oceno stanja;
• cilje in usmeritve za varstvo in trajnostno rabo rib;
• naloge in ukrepe za doseganje ciljev upravljanja rib;
• oceno pričakovanih učinkov in potrebnih javnofinančnih sredstev za doseganje ciljev in
• ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja ogroženih rib v skladu s predpisi o ohranjanju narave;

V programu upravljanja rib se določijo tudi nosilci posameznih nalog. Program za obdobje dvanajstih let na predlog ministra za kmetijstvo in okolje sprejme Vlada Republike Slovenije.

Program upravljanja rib v celinskih vodah v RS za obdobje do leta 2021

Pravne podlage: Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06).

Za vseh dvanajst ribiških območij v Sloveniji se na podlagi programa upravljanja rib izdela načrt ribiškega upravljanja. To je strokovna podlaga za celovito ribiško upravljanje posameznega ribiškega območja in mora biti odraz njegovih ekosistemskih značilnosti.

Območja načrtovanja ribiškega upravljanja:

1. Gornjesavsko
2. Srednjesavsko
3. Spodnjesavsko
4. Kočevsko-Belokrajnsko
5. Notranjsko-Ljubljansko
6. Novomeško
7. Obalno-kraško
8. Pomursko
9. Savinjsko
10. Soško
11. Spodnjedravsko
12. Zgornjedravsko

Načrt upravljanja ribiških območij določa:

• temeljne usmeritve za ohranitev in trajnostno rabo rib v ribiškem območju;
• načela posegov v populacije posameznih vrst rib;
• usmeritve za poribljavanje in gojitev rib ter
• usmeritve za varstvo tistih delov ribiškega območja, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave.

Načrt upravljanja ribiških območij se izdela za obdobje šestih let in se ga sprejme po naslednjem postopku:

1. osnutek načrta pripravi Zavod za ribištvo Slovenije;
2. minister za kmetijstvo in okolje pred sprejemom načrta seznani javnost z vsebino osnutka načrta;
3. osnutek načrta se javno objavi vsaj v enem javnem glasilu in vsebuje tudi naznanilo o tem, kje si lahko zainteresirani ogledajo dokumentacijo v zvezi z osnutkom načrta, koliko časa bo načrt na vpogled in rok za sprejem pripomb. Rok za sprejem pripomb ne sme biti krajši od 15 dni;
4. načrt sprejme minister za kmetijstvo in okolje.

Pravne podlage: Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06).

Pri izdelavi ribiškogojitvenega načrta (v nadaljevanju RGN) se upoštevajo ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali populacij, ki so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja, ter režimi po predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi lahko vplivali na izvajanje RGN.

Območja RGN:

1. Gornjesavsko      (Blejski RGN, Bohinjski RGN, Jeseniški RGN, Kranjski RGN, Radovljiški RGN, Tržiški RGN) 
2. Srednjesavsko    (Bistriški RGN, Črnuški RGN, Hrastniški RGN, Litijski RGN, Medvoški RGN, Poljanski RGN, Selški RGN, Škofjeloški RGN, Trboveljski RGN, Zagorski RGN, Žirovski RGN)
3. Spodnjesavsko   (Brestaniški RGN, Brežiški RGN, Mirenski RGN, Radeški RGN, Sotelski RGN)
4. Kočevsko-Belokrajnsko  (Črnomaljski RGN, Kočevski RGN, Metliški RGN, Viniški RGN)
5. Notranjsko-Ljubljansko   (Barjanski RGN, Cerkniški RGN, Dolomitski RGN, Postonjski RGN, Vevški RGN, Vrhniški RGN)
6. Novomeško          (Grosupeljski RGN, Kostanjeviški RGN, Novomeški RGN, Ribniški RGN, Žužemberški RGN)
7. Obalno-kraško     (Ilirskobistriški RGN, Koprski RGN)
8. Pomursko             (Lendavski RGN, Ljutomerski RGN, Radgonski RGN, Sladkovrški RGN, Soboški RGN)
9. Savinjsko             (Celjski RGN, Laški RGN, Mozirski RGN, Šempetrski RGN, Šoštanjski RGN, Velenjski RGN, Voglajnski RGN, Zgornje Savinjski RGN)
10. Soško                   (Ajdovski RGN, Goriški RGN, Idrijski RGN, Renški RGN, Tolminski RGN)
11. Spodnjedravsko  (Dravinjski RGN, Ormoški RGN, Pesniški RGN, Ptujski RGN, Slovenjebistriški RGN)
12. Zgornjedravsko   (Dravograjski RGN, Mariborski RGN, Radeljski RGN, Ruški RGN, Slovenjegraški RGN)

RGN vsebuje podatke o:

• oceni stanja in vplivih na ribiški okoliš;
• izvajalcih ribiškega upravljanja;
• analizi ribiškega upravljanja za preteklo obdobje;
• območjih, ki so varovana po predpisih o ohranjanju narave;
• ureditvi revirjev in njihove namembnosti;
• poribljavanjih,sonaravni gojitvi rib ter gojitvi rib v nadzorovanih pogojih v ribogojnicah;
• ribolovnih režimih;
• številu ribolovnih dni in količini ulova rib;
• rezervatih genskega materiala rib in odvzema spolnih celic rib;
• ribiških tekmovanjih in tekmovalnih trasah ter
• druge, za ribiško upravljanje pomembne vsebine.

Osnutek RGN za obdobje šestih let za vsak posamezen ribiški okoliš, na podlagi načrta upravljanja ribiškega območja, izdela zavod. Pri tem upošteva mnenje izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti.

RGN na predlog Zavoda za ribištvo Slovenije sprejme minister za kmetijstvo in okolje.

Pravne podlage: Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06).