Evidence v ribištvu vsebujejo predpisane podatke, obdelavo podatkov in poročila. Evidence v ribištvu se vodijo v ribiškem katastru.

Zavod v ribiškem katastru vodi evidence o:

• ribiških območjih, okoliših in revirjih;
• vodah posebnega pomena;
• izvajalcih ribiškega upravljanja;
• ribogojnicah;
• komercialnih ribnikih;
• izvajanju letnega programa ribiškega upravljanja v ribiških okoliših in vodah posebnega pomena;
• odlovih in smukanju prostoživečih vrst rib;
• gojitvi rib za poribljavanja;
• odlovih rib na podlagi dovoljenj;
• poginih rib in
• opravljenih izpitih za strokovne delavce v ribištvu.

Zaradi zagotavljanja optimalnega izvajanja ribiškega upravljanja zavod v okviru javnih nalog pripravlja in vodi različne strokovne podlage.

Strokovne podlage v ribištvu so:

• določitev meja ribiških območij in ribiških okolišev;
• določitev meja voda posebnega pomena;
• dolgoročni program sladkovodnega ribištva;
• priprava strokovnih podlag za podeljevanje koncesij in
• druge strokovne podlage, pomembne za sladkovodno ribištvo.

Ribiški okoliši	Ribiški revirji	Presek ribiških okolišev in revirjev

Sestavni del ribiškega katastra je tudi Geografski Informacijski Sistem (GIS), ki omogočajo analize in pripravo različnih strokovnih podlag na osnovi geopozicioniranih podatkov.

Kot priloge podzakonskim aktom so bili izdelani naslednji digitalni sloji:

• ribiška območja;
• ribiški okoliši;
• ribiški revirji in način izvajanja ribiškega upravljanja v njih ter
• vode posebnega pomena.

V pripravi so še naslednji digitalni sloji:

• ribogojnice,
• komercialni ribniki in
• drstišča posameznih vrst rib.

Za pripravo lokacijskih načrtov in planskih dokumentov na državnem in lokalnem nivoju so bili izdelani različni sektorski digitalni sloji.

Razširjenost lipana (Thymalus thymalus) v ribiških okoliših	Lokacije drstišč klena (Squalius cephalus) v Brežiškem ribiškem okolišu