Progasti morski som (Plotosus lineatus)

Klasifikacija in morfološke značilnosti vrste Progasti morski som (Plotosus lineatus)

Dolžina osebka redko presega 30 cm. Telo nima lusk, krožni odsek se zmanjšuje proti repu. Ima velika usta z 8 brki: 4 na vsaki čeljusti. Hrbtni plavuti sta dve. Prva ima nevaren strupen bodičast izrastek; druga pa ima 69-115 mehkih bodičastih izrastkov. Strupeni bodičasti izrastki se nahajajo tudi na prsnih plavutih. V celoti imajo tri strupene bodice s strupnimi žlezami, ki so skrite pod kožo. Vbodi so zelo boleči, lahko tudi usodni za nepazljive potapljače (Mazza, 2020). Vrsta je poznana po svoji strupenosti in je z njo potrebno ravnati skrajno previdno. Ko bodice predrejo kožo, se strup injicira v telo in povzroča hude bolečine, lahko tudi smrt (Golani, 2002). Od ostalih sredozemskih vrst se loči po značilnih štirih brkih in specifični črtasti obarvanosti.

Biologija vrste

Progasti morski som je amfidromna in evrihalina vrsta. Prilagaja se različnim slanostim, kar ji omogoča vstop v estuarje rek ter brakične vode. V laboratoriju je preživel v okolju, kjer se je slanost gibala med 2 in 52 ppt. V Singapurju poseljuje estuarje rek s slanostjo 12 ppt. Do sedaj še niso zaznali primerov, da bi svoj življenjski cikel zaključil v okolju z nizko slanostjo. Poseljuje območja s povprečno letno temperatura vode med 21 in 29 C. V naravnem okolju se drsti v poletnih mesecih med majem in julijem. V Koreji vrhunec drstitve nastopi meseca junija (Galanidi in sod. 2019). progasti morski som odlaga ikre na dno oceana ali morja, tam se razvijajo tudi ličinke. V poletnih mesecih poteka drst tudi na območjih izven območja naravne razširjenosti. Spolno dozori med 1-3 letom, samica izleže med 525 do 1176 iker na leto. Ikre odlagajo v plitvinah na obalnih predelih pod kamenjem in pod ostale večje kose naplavin na peščenem dnu. Samec varuje gnezdo z ikrami do izvalitev larv. Larve na dnu morja se premikajo s tokom, a ne stran od obale. Po 10 do 15 dneh se larve transformirajo v mladice ki že aktivno plavajo. Mladice se pogosto združujejo v jate po več 100 osebkov, ki so dnevno aktivne in aktivno po peščenem in blatnem dnu iščejo hrano (Galanidi in sod., 2019). Ob nevarnosti bodice usmerijo navzven za obrambo (Mazza, 2020). Prehranjujejo se tudi na površinah poraščenih z algami in na koralnih grebenih, ponoči pa se skrivajo pod koralnimi ali kamnitimi policami in znotraj umetnih struktur. Odrasli osebki so nočno aktivni. Vrsta je karnivorna, mesojeda, prehranjuje se povečini z mehkužci, črvi, ribami in raki. Največji delež v prehrani invazivnih populacij predstavljajo ribe in raki (Galanidi in sod. 2019). Živijo od 7-10 let (Mazza, 2020).

Preglednica: Znanstvena klasifikacija Plotosus lineatus.

Ekologija vrste

Izhaja iz Indo-Pacifiške regije. Naravno poseljuje obalne bentoške habitate kot tudi odprto morje od Japonske vse do Avstralije, V Afrike in Rdečega morja (Galanidi in sod.2019). Je obalna vrsta, ki poseljuje različne habitate, od lagun, peščenih substratov do koralnih grebenov (Taylor in Gomon, 1986). Je evrihalina vrsta, kar pomeni, da sodi med vrste, ki se prilagajajo različni slanosti okolja. Pojavljajo se tako v estuarijih kakor tudi v sladkih vodah. Prehranjuje se večinoma z raki, mehkužci in majhnimi ribami (Golani, 2002; Mazza, 2020).

Razširjenost

Ima široko razširjenost v indo-pacifiških tropskih vodah. Najdemo ga ob vzhodni obali Afrike, od Južne Afrike in Madagaskarja vse do Rdečega morja, Komorskih otokov, Sejšelov, Mauritiusa, Maldivov in Andamanskih otokov. Nato v Indiji, Šrilanki, Indoneziji, Avstraliji, Novi Gvineji, Mikroneziji, Filipinih in otokih Ogasawara v južnem delu Japonske. Vzhodno je koloniziral otoke Samoa, Tonga in Cook ter celo Kalifornijo. Na jugu, v Tihem oceanu, poseljuje Novo Kaledonijo in Lord Howe (Mazza, 2020).

Je obalna vrsta, ki poseljuje različne habitate, od lagun, peščenih substratov do koralnih grebenov (Taylor in Gomon, 1986). Zadržuje se v bentoških habitatih, kot tudi v odprtem morju. Mladice se zadržujejo na območju plitvin, kjer po dnu iščejo hrano, odrasli pa se ob nastopu velike gostote v populaciji širijo v globine. Do sedaj je podatek najglobljega nahajališča progastega morskega soma iz globine 83m (Galandi in sod., 2019). Evrihalinost ji omogoča pojavljanje tako v estuarijih kakor tudi v sladkih vodah. (Golani, 2002; Mazza, 2020). Prvi podatek o pojavu vrste v Sredozemskem morju  izhaja iz Izraela, leta 2001., kjer je prišlo do populacijske eksplozije v naslednjih parih letih. Sledile so najdbe na območju Libanona, Sirije in Turčije. Po pojavu progastega morskega soma v Iskenderunskem zalivu v Turčiji in na Levanstki obali leta 2016 se njegova populacije povečuje. Opazili so različno velike osebke, kar pomeni, da se na tem področju tudi uspešno razmnožuje. Vrsta je vzpostavila populacijo tudi v Egiptu in Tuniziji (Galanidi in sod., 2019).

Poti vnosa in širjenje

Z odprtjem Sueškega kanala leta 1869, se je vzpostavila povezava med tropskim Rdečim morjem  in vzhodnim Sredozemskim morjem. Posledično se je omogočil prehod številnim vrstam, med njimi tudi progastemu morskemu somu, ki so ga v Sredozemskem morju prvič našli leta 2001. Ujeli so vsega skupaj 17 osebkov (Golani, 2002). Sueški prekop je torej primarni vir vnosa progastega morskega soma v Sredozemsko morje. Vrsta se širi približno 100 km na leto, tudi proti morskim tokovom. Razširjanje na lokalni ravni je predvsem posledica migracije mladic, medtem ko preko globin in na daljše razdalje migrirajo odrasli osebki (Galanidi in sod., 2019).

Nevarnost za vnos na ozemlje Evrope predstavlja predvsem akvaristika ter nenamerni izpusti iz raziskovalnih inštitucij in akvarijev. Progasti morski som je popularna okrasna riba v ZDA, ki pa k sreči ni tako priljubljena v Veliki Britaniji in Evropi. Za vnos v Evropska morja so nevarni predvsem akvariji in raziskovalne inštitucije v bližini morja. Taki akvariji so na primer v Genovi, Monaku in na Malti. Značilno je da se vrsta uspešno razmnožuje tudi v ujetništvu, kar dodatno povečuje možnost vnosa, predvsem zaradi zmožnosti razvoja ličink v filtrih akvarijev (Galanidi in sod., 2019).

Celotna Sredozemska obala, vključno z obalo Iberskega polotoka zaradi ustreznih temperatur predstavljata primerno območje za potencialno poselitev s to vrsto. Sposoben je poseliti tudi Črno in Marmarsko morje, ker pa ni znano ali lahko vrsta zaključi življenjski cikel tudi pri nizki slanosti, ni nujno, da bi se tu vzpostavile viabilne populacije. S človeško pomočjo lahko vrsta teoretično poseli tudi v Biskajski zaliv (Galanidi in sod., 2019).

Poleg naravnega širjenja vrste lahko na to vpliva tudi trgovina z akvaristiko in širitev na ožja področja zaradi zavržkov pri ribarjenju. Ribiči, ki lovijo na morju prebirajo ulov in nezaželen ulov vržejo nazaj v morje, na ta način se lahko omogoči širitev čez večje globine, ki jih po naravni poti nebi premagali. Očitno se je globina pri tej vrsti izkazala, kot glavni omejujoči faktor za širitev, saj zaenkrat še ni prišlo do poselitve Sicilije in Malte, kjer se navadno vzpostavijo velike populacije invazivnih vrst. Ena izmed nevarnosti vnosa je tudi ilegalna preprodaja osebkov ujetih v naravi za namene akvaristike. Podobno se dogaja tudi z ostalimi tropskimi ribami iz koralnih grebenov (Galanidi in sod., 2019).

Vpliv na domorodne vrste in habitate

Vpliv progastega morskega soma na domačo favno in habitat je slabo preučen. Najbolj vidne posledice so na območju Izraela, kjer je prišlo do hitre populacijske rasti. Potencialno je lahko hud kompeticijski tekmec z domorodnimi vrstami za hrano in prostor. Opazili so, da sta v zadnjih 20 letih, od kar se vrsta pojavlja na tem območju, upadli populaciji vrst Mullus barbatus in Mullus surmuletus. Na območjih invazivnosti  zaradi plenilskega pritiska na rake in ribe drastično vpliva posredno tudi na domorodne predatorje in nasploh spreminja strukturo  domorodnih združb (Otero in sod., 2018). Znano je, da mladice, ki se združujejo v jate in pustošijo po morskem dnu povečajo kalnost in spreminjajo lastnosti sedimenta (Cine in sod. 1994), to pa vpliva na kroženje nutrientov in resuspenzijo sedimenta (Yehel in sod, 2002).

Bolje dokumentirane so posledice, ki jih vrsta povzroča s svojim bolečim in strupenim ubodom, pri katerem se sprosti termolabilen strup. Glede na to, da v Izraelu vrsta predstavlja velik delež ulova ribičev, je posledično zaradi rokovanja z ribo tudi veliko ubodov, ki so zelo boleči in nevarni. (Galanidi in sod., 2019).

Pregled dosedanjih aktivnosti in ukrepov

Progasti morski som zaenkrat še ni prisoten v Evropski uniji, so pa že znani podatki o pojavljanju te vrste iz Sredozemskega morja iz koder se lahko potencialno razširi tudi v jadransko morje. Evropska unija, je do sedaj pripravila približno oceno nevarnosti in hitrosti širjenja vrste iz obale Levanta proti Evropi. Za omejujoča faktorja širjenja sta se izkazali temperatura in globina. Ocenjena so bila potencialna območja evropske obale, kjer bi se populacija lahko vzpostavila, ter potencialni viri osebkov za nove vnose (Galanidi in sod., 2019).

V primeru, da bi se vrsta pojavila na obalah EU, se ocenjuje, da bi bila eradikacija nerealistična. Tarčni izlov vrste bi stroškovno predstavljal velik in dolgotrajen zalogaj. Lov s kočami bi bil nesprejemljiv, saj bi dodatno negativno vplival na domorodne vrste in njihove habitate. Lovilo bi se ga lahko tudi z različnimi drugimi ribolovnimi metodami (mreže, vrše, ribolov s palico, podvodni ribolov), vendar pa učinkovitost izlova vprašljiva. Za kontrolo obstoječih populacij in posledično zmanjšano možnost vnosa v EU, so predlagali spodbujanje komercialno reguliranega ribolova, osveščanje ribičev in javnosti, kako odreagirati v primeru uboda, kako se mu izogniti in kako oskrbeti rano. Predlagajo pa tudi večji nadzor nad trgovanjem s to vrsto (Galanidi in sod., 2019).

Viri in več informacij:

Strokovne podlage za preprečevanje širjenja, vnosa in zmanjševanja vpliva (invazivnih) tujerodnih vrst rib, rakov in školjk