Marmornati škarjar je običajno manjši rak, ki lahko v ugodnih razmerah zraste do 15 cm. Predvideva se, da je ta vrsta nastala iz Procambarus fallax (razširjena v jugovzhodni Severni Ameriki) v devetdesetih letih na območju Nemčije. Telo je rjavo ali rahlo modro obarvano z marmornatim vzorcem svetlih lis. Škarje so razmeroma majhne in brez izrazitih izboklin (Kozák in sod. 2015).
Preglednica: znanstvena klasifikacija vrste Procambarus fallax f. virginalis
|
Znanstvena klasifikacija |
||
|
Klasifikacija |
Latinsko |
Slovensko |
|
Kraljestvo |
Animalia |
Živali |
|
Deblo |
Arthropoda |
Členonožci |
|
Poddeblo |
Crustacea |
Raki |
|
Razred |
Malacostraca |
Višji raki |
|
Red |
Decapoda |
Raki deseteronožci |
|
Družina |
Cambaridae |
Cambaridae |
|
Rod |
Procambarus |
Procambarus |
|
Vrsta |
Procambarus fallax f. virginalis |
Marmornati škarjar |
Pri tej vrsti raka so znane samo samice, ki se razmnožujejo partenogenetsko (zarodki se razvijejo iz neoplojenih jajčnih celic). Marmornati škarjar je triploiden in poskusi so pokazali, da razmnoževanje z izvorno vrsto ni uspešno, zato je od leta 2015 opredeljen kot samostojna vrsta (Kozák in sod. 2015).
Naseljuje različne sladkovodne habitate: jezera, ribnike, reke, pa tudi močvirja in riževa polja. Krajša obdobja suše lahko preživi tudi v skrivališčih na kopnem. Glede na hitro rast in številno potomstvo se predvideva, da marmornati škarjar predstavlja veliko grožnjo za domorodne vrste, predvsem za račje vrste, s katerimi tekmuje za življenjski prostor in hrano. Marmornati škarjar je tudi prenašalec račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna (Kozák in sod. 2015).
Marmornati škarjar je vrsta, ki se je razvila v umetnem okolju v akvariju, zato o območju domorodnosti ne moremo govoriti, saj domorodne populacije ne obstajajo. Po vsej verjetnosti izvira iz vrste Procambarus fallax, ki živi na Floridi in v južni Georgiji v ZDA (Chucholl, 2011, Bric in sod. 2017).
Slika: Razširjenost marmornatega škarjarja po svetu.(Vir: CABI, 2020f).
Naturalizirane populacije marmornatega škarjarja so poznane iz Evrope (Nemčija, Avstrija, Italija, Nizozemska), na Madagaskarju in na Japonskem (Chucholl, 2011). Najden je bil tudi na Hrvaškem (Maguire in sod., 2018) in Madžarskem (Ludányi in sod., 2016). V Evropi gre večinoma za najdbe posameznih osebkov, vzpostavljene večje naturalizirane populacije pa so znane iz Madagskarja in Nemčije (Zieritz, 2011).
V oceni tveganja Trichkova in sodelavci (2014) ocenjujejo, da vrsta lahko preživi v atlantski, kontinentalni, mediteranski, makronezijski, panonski, stepski, črnomorski in verjetno tudi borealni biogeografski regiji. Ker gre za vrsto oz. formo, ki se je razvila v zaprtih sistemih v akvarijih in ne v naravi, pa je težko oceniti, kateri so tisti pogoji v naravi, v katerih vrsta ne preživi. Glede na trenutne klimatske razmere in njeno razširjenost v Evropi se ocenjuje, da bi vrsta lahko preživela tudi v alpski ali celo arktični regiji. Ocenjujejo, da lahko naseli vse države znotraj Evropske skupnosti (Bric in sod., 2017). Prisotnost naturaliziranih populacij v Sloveniji zaenkrat ni znana.
Vrsta je avtohtona v zvezni državi Florida in Georgia (Dorn in Volin, 2009) kjer partenogenetska reprodukcija pri tej prvotni obliki ni bila znana. Prvič je bila opažena v Evropi pri nemških in avstrijskih akvaristih v laboratoriju vzgojena oblika, v letu 1990 (Lukhaup, 2001) in se je hitro širila med gojitelji. Zaradi neodgovornih vzrediteljev, se je ta vrsta v naravnem okolju hitro razširila. Lokacije najdb so splošno razširjene, v Nemčiji je nedvomno ustaljena populacija, razširjena je na Nizozemskem, Italiji, na Hrvaškem. Vrsto so našli tudi na Švedskem, kjer ni jasnih podatkov, da bi se populacija vzpostavila (Bohman in sod. 2013).
Slika: Lokacija potencialne prisotnosti marmornatega škarjarja v Sloveniji.
V Evropi je postala vrsta splošno razširjena v okrasne namene ter za prehrano. Kot akvakultura je bila gojena v Italiji (D. Agaro in drugi, 1999). Zaradi izpustov iz akvarijev se je v naravnem okolju pojavila na Nizozemskem, Veliki Britaniji in večkrat v Nemčiji. Pred kratkim so vrsto potrdili na Slovaškem in Švedskem. Zanesena je bil tudi na Madagaskar, kjer predstavlja resno grožnjo domorodnim vrstam rodu Astacoides. O prisotnosti vrste poročajo tudi iz Japonske in Severne Amerike. V Sloveniji je bil v letu 2017 zabeležen izpust iz akvarija v reki Reki (Bric in sod., 2017), vendar do sedaj ni bila potrjena ponovna najdba vrste na tem območju.
Vrsta izhaja iz akvaristike, zato je posledično to tudi pot vnosa v naravo. Vrsta je med akvaristi zelo priljubljena, vendar se zaradi partenogenetskega načina razmnoževanja v akvarijih izjemno hitro namnoži; posledica je namerni izpust v naravno okolje. Marmornati škarjar se uporablja kot hrana za želve, ki se jih lahko zadržuje v odprtih mlakah in ribnikih, zato je možen tudi nenameren vnos zaradi pobega iz takšnih okolij (Chucholl, 2011; Bric in sod., 2017). Ta vrsta se je še nedolgo nazaj zelo pogosto prodajala tudi v Sloveniji. Po prepovedi prodaje so jo akvaristi še kar nekaj časa gojili kot hrana za akvarijske ribe.
Marmornati škarjar ima zaradi svojega partenogenetskega načina razmnoževanja velike možnosti širjenja in vzpostavljanja populacije že pri majhnem številu vnesenih osebkov v okolje. Opazovanja naturalizirane populacije na Madagaskarju so pokazala, da marmornati škarjar domorodnih vrstam rakov predstavlja grožnjo zaradi kompeticije za hrano in življenjski prostor ter zaradi prenašanja račje kuge. Ker gre za politrofnega omnivora, ki lahko hitro vzpostavi velike populacije, lahko močno ogrozi integriteto in funkcionalnost vodnega ekosistema (Bric in sod., 2017).
V letu 2017 je Zavod za ribištvo Slovenije od Inšpekcije za okolje in prostor prejel informacijo o zadrževanju in gojenju ter domnevnem izpustu invazivne tujerodne vrste rakov, marmornatega škarjarja (Procambarus fallax f. virginalis) na območju pritokov reke Reke (Bistrica in Sušec) v Ilirski Bistrici. V letih 2017, 2018 in 2019 smo izvedli pregled območja domnevnega izpusta, kjer pa prisotnosti vrste fizično na terenu nismo potrdili.
Marmornati škarjar se je v preteklosti pogosto prodajal v akvarističnih trgovinah, ter po spletu (zasebni rejci). Danes je prodaja in gojenje teh rakov prepovedana, vendar kljub temu obstaja možnost, da je ta vrsta rakov še prisotna v kakšnem zasebnem akvariju. Prisoten je tudi v vseh sosednjih državah, zato obstaja velika možnost, da ga odkrijemo tudi na območju Slovenije. V preteklosti smo že zabeležili primer domnevne izpustitve na območju Ilirske Bistrice.
Strokovne podlage za preprečevanje širjenja, vnosa in zmanjševanja vpliva (invazivnih) tujerodnih vrst rib, rakov in školjk
