Kitajska volnoklešča rakovica (Eriocheir sinensis)

Klasifikacija in morfološke značilnosti vrste kitajska volnoklešča rakovica (Eriocheir sinensis)

Kitajska volnoklešča rakovica (Eriocher sinensis) ima karapaks kvadratne oblike, kar je jasen razločevalni znak med ostalimi volnatokleščimi rakovicami. Širina karapaksa je 5-7 cm, lahko doseže tudi do 10 cm. Na škarjah so nezamenljiv znak ovoji, ki spominjajo na dlake in so še posebej dobro razviti pri samcih. Barva variira od rumene do rjave, redko je vijoličaste. Določitev do vrste lahko opravi le strokovnjak na podlagi natančnega morfološkega pregleda (Bettoso, 2015).

Preglednica: znanstvena klasifikacija vrste Eriocheir sinensis

Biologija vrste

Življenjska doba vrste je 1-5 let, odvisno od lokacije. Ta variabilnost v dolgoživosti se nanaša na čas, ki je potreben, da osebek spolno dozori in je reprodukcijsko aktiven, saj je znano, da se pari samo enkrat. V severni Evropi, tako čas spolne zrelosti variira med 4 in 5 leti , medtem ko so v toplih vodah zaliva San Francisco najstarejši spolno zreli osebki stari največ 3 leta. Spolno zreli osebki migrirajo dolvodno v jesenskem času (avgust-november), da se parijo (september-november) v brakičnih ali slanih vodah. Po parjenju migrirajo naprej do morja, samice z jajci pritrjenimi na pleopodih. V februarju, marcu po 4-5 mesecih od paritve se larve sprostijo od samice. Samice poginejo, pelagične larve starosti 3-5 meseca pa potujejo po toku gorvodno in se naselijo v estuarijih kot juvenilne rakovice. Od marca do julija v starosti 6-12 mesecev migrirajo gorvodno v sladko vodo, kjer spolno zrelost dosežejo v 3-5 letih.

Ekologija vrste

Kitajska volnoklešča rakovica naseljuje estuarije in sladke vode. Je eurohalina vrsta, s katadromnim življenjskim ciklom. Večina življenja živi v rekah, razmnožuje pa se v morju, kjer po parjenju tudi pogine (Herborg in sod., 2005).

Razširjenost

Vrsta naravno poseljuje daljni vzhod, kjer je njena meja razširjenosti od Hong Konga na meji s Severno Korejo (Hymenson in ostali, 1999). Svetovna razširjenost vrste je posledica človekovih aktivnosti in ni rezultat naravnih procesov (Cohen in Carlton 1997).

Slika: Razširjenost kitajske volnoklešče rakovice (Vir: CABI, 2020h).

Poti vnosa in širjenje

Kitajska volnoklešča rakovica se po Evropi prednostno širi z nenamerni izpust z balastnimi vodami zaradi posledicami mednarodnega ladijskega prometa in pobegi ali namerni izpusti povezanimi s transportom te cenjene akvakulture. Promet s to vrsto je vreden 1, 25 bilijona dolarjev letno v akvakulturni industriji za namen prehrane na Kitajskem (Hymanson in drugi, 1999). V Evropi je bila prvič opažena v SZ Nemčiji leta 1912 v pritoku reke Weser in v reki Elbe 1914. Do leta 1927 ni bilo opažene druge razširjenosti po Evropski obali. V naslednjih desetih letih se je vrsta hitro razširila na zahod vzdolž Severnega morja in angleške obale v Severno Francijo. Povprečna stopnja razširjanja je bila 441 km na leto med leti 1927 in 1931. Med 1928 in 1935 se je v Baltskem morju razširila s povprečno stopnjo širjenja 355 km na leto. V Veliki Britaniji so prva poročila o vrsti iz reke Temze 1935, populacija pa se je ustalila v letu 1973. Na Portugalskem prva najdba iz Reke Tagus datira v leto 1980, uravnotežena populacija pa se je vzpostavila leta 1990. 1995 je bila najdba dveh osebkov v delu Srbskega dela Donave in v novembru 2001. Od takrat je tudi tu najdba občasna. Prva poročila o najdbi iz beneške lagune so iz maja 2005, in od takrat so poročila iz leta 2013 v maranski in gradeški laguni. Glede na to, da je bila najdena v bližini Slovenije, lahko pričakujemo, da se bo v prihodnosti razširila tudi k nam. Ker Za razmnoževanje potrebuje slano vodo bo teoretično poselila sladkovodne habitate, ki so povezani z Jadranskim morjem. Ostala območja, ki so oddaljena od morja predstavljajo zanjo manj primeren habitat (Bettoso in sod., 2015).

Slika: Potencialna razširjenost kitajske volnoklešče rakovice po Evropi. Črne točke predstavljajo najdbe, na podlagi katerih se je izdelal ta model. Rdeči trikotniki predstavljajo pristanišča, ki so primerna za širjenje te vrste (Zhang in sod., 2019).

Vpliv na domorodne vrste in habitate

Za kitajsko volnokleščo rakovico je značilno, da povzroča erozijo rečnih brežin zaradi ekstenzivnega izkopavanja. Je tudi plenilec in kompetitor domorodnim živalskim vrstam. Vpliv ima tudi na rekreacijski in komercialen ribolov. Ugotovili so, da lahko kitajska sladkovodna rakovica prenaša tudi račjo kugo. V primeru, da bi se razširila v Slovenijo, bi lahko ogrozila domorodne rake (Schrimpf in sod., 2014). Ta vrsta je tudi prenašalec pljučnega parazita (Paragonimus westermani), ki lahko okuži tudi človeka ob neprimerni pripravi rakovic za namene prehranjevanja (Gollasch, 2006). Grez za vrsto iz seznama 100 najnevarnejših invazivnih tujerodnih vrst na svetu.

Viri in več informacij:

Strokovne podlage za preprečevanje širjenja, vnosa in zmanjševanja vpliva (invazivnih) tujerodnih vrst rib, rakov in školjk