Kitajska sladkovodna dremavka (Perccottus glenii)

Klasifikacija in morfološke značilnosti vrste Kitajska sladkovodna dremavka (Perccottus glenii)

Kitajska sladkovodna dremavka je manjša riba dolžine do 25 cm. Robustno vretenasto telo popolnoma prekrivajo luske. Ima velika nadstojna usta. Ima dve hrbtni plavuti, repna plavut je zaobljena. Barva telesa variira od olivno zelene do rjavo-sive ali temnozelene, odvisno od značilnosti vodnega telesa in barve substrata. Po hrbtu in bokih ima temne madeže nepravilnih oblik. Pri samcih sta hrbtni plavuti nekoliko večji in bližje ena drugi kot pri samicah, trebušni plavuti pa sta krajši in drugačne oblike. V času drstitve so samci temneje obarvani od samic, včasih skoraj črni z nepravilno razporejenimi svetlimi modrozelenimi pikami, ki so prisotne v vodoravnih vrstah tudi na hrbtnih in predrepnih plavutih, in imajo grbo na glavi (CABI, 2019).

Preglednica: Klasifikacija vrste kitajska sladkovodna dremavka.

Biologija vrste

Življenjska doba te vrste je 7-10 let, prvič se drsti pri 1-3 letih in 60 mm dolžine. Drsti se večkrat od maja do julija pri temperaturi vode 15-20 °C. Ikre odlagajo blizu vodne površine na spodnjo stran rastlin, kamnov, korenin. Samci varujejo ikre in agresivno branijo gnezdo (Kottelat in Freyhof, 2007). Hrani se z nevretenčarji, mehkužci, ličinkami dvoživk, juvenilnimi ribami, ikrami in vodnimi rastlinami.

Ekologija vrste

Je limnofilna vrsta, ki naseljuje sladkovodne kanale, gramoznice, ribnike. Živi v litoralni coni. Ustrezajo ji bolj stoječe vode, ki so gosto poraščene z vodno vegetacijo in blatno dno. V rekah se izogiba glavnega toka in je pogosta na poplavnih ravnicah in v mrtvicah (CABI, 2019). Tolerira nizko vsebnost kisika v vodi in lahko preživi tudi v sušečih se in zamrznjenih vodnih telesih, tako da se zarine v blato in hibernira (Kottelat in Freyhof, 2007).

Razširjenost

Naravna razširjenost kitajske sladkovodne dremavke sega na severovzhod Kitajske, severni del Severne Koreje in daljni vzhod Rusije in vključuje porečje reke Amur, na severu reko Uda in porečje reke Tugur, na jugu pa reke Japonskega morja (CABI, 2019).

Z nenamernim vnosom in nato z naravno migracijo je bila kitajska sladkovodna dremavka vnešena v države Evrope in Azije, od koder se je nato še razširila z naravnimi migracijami. Poseljuje vode Rusije, Latvije, Litve, Estonije, Ukrajine, Moldavije, Mongolije, Poljske, Madžarske, Slovaške, Romunije, Bolgarije, Srbije in Hrvaške. Prisotna je v naših sosednjih državah v donavskem porečju: na Hrvaškem v reki Savi blizu Slavonskega Broda in na Madžarskem v reki Tisi (CABI, 2019).

Slika 9: Razširjenost kitajske sladkovodne dremavke po svetu

V Sloveniji ta vrsta še ni razširjena, je pa prisotna v sosednjih državah in bi se potencialno lahko razširila tudi v Slovenijo.

Poti vnosa in širjenje

Prvič je bila izven svoje naravne razširjenost vnesena leta 1912, ko jo je ruski naravoslovec I. L. Zalivskii vnesel blizu St. Petersburga, leta 1916 pa je bilo nekaj osebkov prenešenih v vrtni ribnik, od koder se je razširila po drugih vodnih telesih (Reshetnikov, 2001). Leta 1948 so jo  prinesli v Moskvo udeleženci ekspedicije amurja. Kmalu se je pojavila v amaterskih akvarijih  in naprej v nekaj ribnikih v Moskvi in njenih provincah. Ostali vnosi so bili naključni ob premeščanjih ciprinidov v ribogojnice, od koder se je razširila v celinske vode. V osrednjo Evropo se je razširila leta 1980 najverjetneje iz ukrajinske ribogojnice. V Evropi velja za eno največjih invazivnih ribjih vrst celinskih voda zadnjih desetletij. Ob tako veliki razširjenosti jo lahko pričakujemo tudi v Sloveniji.

Vpliv na domorodne vrste in habitate

Ker ta vrsta v Sloveniji še ni prisotna, vplivi na domorodne vrste še niso bili raziskani. Ta vrsta je dokazano invazivna zunaj naravnega območja razširjenosti in se lahko prilagodi na različna okolja, je habitatni in prehranski generalist in ima visok reproduktivni potencial. Vplivi, opisani v nadaljevanju, so povzeti iz raziskav v drugih državah in predstavljajo potencialne negativne vplive na domorodne vrste in habitate, v kolikor bi se vrsta razširila tudi v Slovenijo.

Kitajska sladkovodna dremavka je plenilec, ki se hrani z različnimi vodnimi organizmi, ki vključujejo rake (Cladocera, Copepoda, Malacostraca), ličinke žuželk (Ephemeroptera, Odonata, Hemiptera, Diptera, Trichoptera, Coleoptera), mehkužce, ribe in ličinke dvoživk. Zaradi široke prehrane ima velik vpliv na različne vrste in skupine živali preko plenjenja in kompeticije. V tujini so opazili negativno korelacijo med prisotnostjo in številčnostjo kitajske sladkovodne dremavke in vrstno pestrostjo vodnih živali (Reshetnikov, 2003).

V manjših vodnih telesih lahko zmanjša uspešnost razmnoževanja nekaterih vrst rib in dvoživk (plenjenje ličink, drstni habitat) (Reshetnikov, 2003).

Je nosilec različnih parazitov. V območju naravne razširjenosti lahko gosti vsaj 67 različnih vrst parazitov in je lahko gostitelj 100 vrstam parazitov na območju invazivnosti (Sokolov in sod., 2013).

Predstavlja potencialen plen sladkovodnim plenilcem, kot so ščuka, smuč in navadni ostriž ter pticam (Bogutskaya in Naseka, 2002).

Pregled dosedanjih aktivnosti in ukrepov

Vrsta v Sloveniji še ni prisotna, zato ukrepi za to vrsto pri nas še niso bili izvajani. Ker je preprečevanje bolj učinkovito in ekonomično, bi se ukrepi morali osredotočati predvsem na preprečevanje vnosa in zgodnje odkrivanje. Vrsta je na Seznamu EU, zato zanjo veljajo tudi prepovedi z Uredbe EU. Kljub temu ne smemo izključiti možnosti namernega ali nenamernega vnosa vrste v slovenske vode. Naravno se vrsta razširja predvsem dolvodno (Reshetnikov, 2013), zato je manjša verjetnost, da bi se razširila v Slovenijo po naravni poti. Maloštevilne vodne vrste je na novih območjih v začetku invazije težko odkriti zgodaj in lahko mine več let med vnosom vrste na območje in njenega odkritja (Reshetnikov, 2013). Ukrepi morajo tako preprečevati predvsem poti namernega ali nenamernega vnosa (akvakulture, izpustitev iz akvarijev, žive vabe …).

Viri in več informacij:

Strokovne podlage za preprečevanje širjenja, vnosa in zmanjševanja vpliva (invazivnih) tujerodnih vrst rib, rakov in školjk