Raziskovalni projekt Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo si hrano za jutri v letu 2020«
Naslov raziskovalnega projekta: Izdelava strategije upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji
Sodelujoči raziskovalni organizaciji: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta in Zavod za ribištvo Slovenije
Vodja raziskovalnega projekta: dr. Aleš Snoj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, (ales.snoj@bf.uni-lj.si, 01 320 3912)
Kontaktna oseba: dr. Daša Zabric, Zavod za ribištvo Slovenije, dasa.zabric@zzrs.si, 031 612 768
Trajanje projekta: 2 leti (november 2020 – november 2022)
Zaključno poročilo izdelave strategije upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji
Uvod:
Potočna postrv Salmo trutta je avtohtona vrsta ribe donavskega povodja v Sloveniji. Potočna postrv je sicer prisotna v večjem delu Evrope, a so populacije med seboj različne, tako da do nedavnega ni prihajalo do večjih mešanj med posameznimi linijami znotraj Evrope. Do večjih mešanj je prišlo v 19. stoletju, ko so začeli sistematsko poribljavat evropske vodotoke z atlantsko linijo potočne postrvi. V želji, da bi obvarovali našo linijo potočne postrvi, smo prijavili projekt izdelave strategij upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji, kjer bomo določili pogoje in smiselna območja, v okviru katerih se bo v Sloveniji izvajalo upravljanje s potočno postrvjo.
Opis projekta:
Za upad populacije in zmanjševanje razširjenosti potočne postrvi (Salmo trutta, Linnaeus 1758) v Sloveniji v zadnjih letih je več vzrokov, od sprememb v okolju, kot sta slabšanje stanja habitatov in dvig povprečne temperature vode, do neustreznega ribiškega upravljanja s to vrsto. Neustreznost načrtovanja in izvajanja upravljanja s potočno postrvjo se kaže predvsem v uporabi domesticirane ribogojniške atlantske linije, ki so jo ribiške družine nekaj desetletij vlagale v odprte vode (poribljavanje), kjer se je le-ta križala z avtohtonimi osebki. Cilj raziskovalnega projekta je na podlagi analize obstoječega stanja potočne postrvi, njenega dosedanjega upravljanja in pogojev, ki jih imajo izvajalci ribiškega upravljanja, opredeliti pogoje in smiselna območja, v okviru katerih se bo v Sloveniji izvajalo upravljanje s potočno postrvjo. Pri tem je treba določiti stopnjo genetske čistosti in sorodnosti populacij z namenom določitve upravljavskih enot ter določiti pravila vzreje potočne postrvi v ribogojnicah in gojitvenih potokih. Pri opredelitvi upravljavskih območij in upravljavskih enot je treba upoštevati tudi spremenjene razmere v naravi zaradi degradacije habitatov in podnebnih sprememb ter vire, s katerimi razpolagajo upravljavci ribiškega upravljanja. Za dolgoročno uspešnost implementacije strategije je v projektu predvideno tudi oblikovanje načrta za vzpostavitev sistema stalnega preverjanja genetskega materiala, ki se uporablja pri vzreji potočne postrvi. Projekt bo trajal 24 mesecev, končni rezultat pa bo strategija upravljanja s potočno postrvjo, ki bo vpeljevala pristope, ki bodo po eni strani omogočali bolj trajnostno rabo naravnega vira, po drugi strani pa bo v pomoč izvajalcem ribiškega upravljanja. V projekt bomo namreč vključevali ribiške družine, ki upravljajo s potočno postrvjo, ribogojce, pa tudi strokovne inštitucije, ki se ukvarjajo z varovanjem vrst in habitatov. Strategija upravljanja s potočno postrvjo bo vključena v Program upravljanja rib (dvanajstletni program), ki je krovni dokument na državni ravni za upravljanje z ribami in drugimi vodnimi organizmi na celinskih vodah v Republiki Sloveniji in v ribiško gojitvene načrte (šestletni izvedbeni načrt), kjer se načrtuje podrobno ribiško upravljanje za posamezne ribiške revirje po posameznih vrstah rib. Dokument je zavezujoč, kar je zagotovilo, da bo strategija zaživela tudi v praksi.
Več informacij:
Avtohtona slovenska potočna postrv (avtor: Peter Valič)
Križanec med atlantsko in avtohtono slovensko potočno postrvijo (avtor: dr. Aleš Snoj)
Fotografija atlantske ribogojniške potočne postrvi (avtor: dr. Aleš Snoj)
