Bradavičasti trnavec (Faxonius virilis)

Klasifikacija in morfološke značilnosti vrste bradavičasti trnavec (Orconectes virilis, preimenovan v Faxonius virilis) (Hagen, 1870)

Bradavičasti trnavec znanstveno poimenovan Faxonius virilis (Hagen, 1870). Ime (bradavičasti) je vrsta dobila po kot las dolgih, belih strukturah na kopulatornih stiletih spolno aktivnih samcev. Imenuje se tudi Northern Crayfish, po področju naravne razširjenosti najbolj severno kot katera koli druga vrsta potočnih rakov (Hobbs, 1974).

Bradavičasti trnavec doseže velikost od 88 mm do 135 mm, od tega meri dolžina karapaksa polovico celotne dolžine telesa. Karapaks je gladek. Barva je tipična - kostanjeva ali čokoladna. Zadnji del karapaksa ima zabrisano svetlo rjav vzorec v obliki sklede ali pecljatega kozarca. Zadek je brez vzporednih ali prečnih prog. Rostrum je gladek, daljši kot širok ramenski del z izrazitim trnom, mediani greben je odsoten (Pöckel in sod. 2006).

Preglednica: znanstvena klasifikacija vrste Faxonius virilis

*Znanstvena klasifikacija*
Klasifikacija	Latinsko	Slovensko
Kraljestvo	Animalia	Živali
Deblo	Arthropoda	Členonožci
Poddeblo	Crustacea	Raki
Razred	Malacostraca	Višji raki
Red	Decapoda	Raki deseteronožci
Podred	Reptantia	Reptantia
Družina	Cambaridae	Cambaridae
Rod	Faxonius	Faxonius
Vrsta	(Orconectes virilis) preimenovan v (Faxonius virilis)	Bradavičasti trnavec

Biologija vrste

Parjenje poteka z notranjo oploditvijo. Samec vstavi pleopode v samičino semensko odprtino (annulus ventralis), ki je med 4. in 5. parom hodilnih nog. Samička upogne repni del močno naprej da ustvari prostor, v katerem so jajca. Skupek jajc se pritrdi pod repni del. Larvalni razvoj se vrši v jajcu in mladi zarod je podoben odraslim osebkom. Za samce so značilne sezonske morfološke spremembe. V začetku parjenja se levijo v spolno kompetentno fazo (Forma1), pri kateri se podaljšajo in utrdijo preobraženi prvi pleopodi z bolj poudarjenimi išialnimi trni-na bazi segmentov tretjih hodilnih parov nog in povečani helipediji. Po paritvi se samček levi v Formo2, s prvimi pleopodi manj diferenciiranimi in mehkimi, išialni trni pa so reducirani in helipediji manj robustni. Parjenje se začne v juliju in jajca so izležena spomladi.

Ekologija vrste

Ta sladkovodna vrsta raka je najdena v potokih z zmernim tokom in vrtinčenjem, z obširno obrastjo, s stabilnimi nivoji vode (Benson 2015). Tolerira slanost brakične vode vse do 14 ‰, ni pa znano do kakšne mere naseljuje brakične ali sladkovodne estuarije. Preživitvena temperatura variira od 0 ºC do 39 ºC, minimalna temperatura primerna za razmnoževanje je 10 ºC. Naseljuje potoke, ribnike in jezera različnih habitatov, vse od skalnatih, blatnih do z rastjem poraščenih območij. Raki so omnivori in se prehranjujejo z vodnim rastlinjem, črvi, polži, školjkami, kadavri. Naravni sovražniki so ribe, želve, kače, ptiči, rakuni in drugi. Življenjska doba je 3 leta (ANSIS 2007).

Razširjenost

Vrsta naravno poseljuje velika jezera, v osrednjem delu ZDA. Na območju naravne razširjenosti velja za ogroženo vrsto. V Evropi je prisoten na Nizozemskem in v Veliki Britaniji

Slika: Razširjenost marmornatega škarjarja po svetu (Vir: CABI, 2020g).

Poti vnosa in širjenje

V ZDA velja za eno najbolj razširjenih invazivnih vrst, bila je vnesena v vsaj 9 zveznih držav; širi se tudi v Kanadi, najdena je bila v Mehiki. Veliko prenosov bradavičastega trnavca na nove lokacije v ZDA je posledica uporabe raka kot žive vabe pri ribolovu (Di Stefano in sod. 2009). Na zahodno obalo se je razširila s pobegom iz ribnikov, kjer so jo gojili kot laboratorijsko vrsto. V dve jezeri na golf igrišču v Washingtonu naj bi jo vnesli tudi zaradi biološke kontrole vegetacije v jezerih. (Larson in sod.. 2008)

Bradavičasti trnavec je v Evropi prisoten od leta 2004 le na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, kjer so populacije ustaljene in v razširjanju. Izpodrivajo prej vneseno vrsto Faxonius limosus. Prejšnji vnosi v Francijo 1897 in na Švedsko 1960 so spodleteli. Izvor je najverjetneje vezan na akvaristično ponudbo za ribnike, iz katerih se je vrsta razširila v naravo - namerno tja ni bila vnesena. Vrsta je zelo mobilna, z visoko reprodukcijsko zmožnostjo in tolerantna na širok spekter okoljskih pogojev, kar je značilno za njeno uspešno osvajalsko strategijo (Ahern in osod., 2008).

Vpliv na domorodne vrste in njihovih habitate

Za bradavičastega trnavca je značilno, da prenaša glivam podobne bolezni račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov smrtna. Izpodriva in je kompetitivna vrsta drugim rakom, ravno zaradi večje okoljske tolerance, večje velikosti in bolj agresivnega vedenja. Vode se spremenijo iz čistih v blatne in z makrofiti revne habitate. Glede na ostale vrste invazivnih rakov, ki imajo ekonomski vpliv na habitat npr. s poškodbo rečnih brežin in ogroženo poplavno varnostjo za bradavičastega trnavca ni značilno (CABI, 2020g).