BIOS, ki je latinski zapis grške besede βίος in pomeni življenje, uporabljamo za poimenovanje biološke zbirke podatkov Zavoda za ribištvo Slovnejie.
Pričetek razvoja BIOS-a sega v leto 1995. Bojan Marčeta, takrat zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo, je pričel razvijati enouporabniško podatkovno zbirko za shranjevanje ribiško bioloških podatkov. Leta 2003 se je področje morske ribiške biologije preselilo z Nacionalnega inštituta za biologijo na Zavod za ribištvo Slovenije. Novo strokovno okolje je bilo ključnega pomena za nadaljni razvoj BIOS-a.
Članstvo Slovenije v EU je na področju morske ribiške biologije prineslo nove zahteve glede zbiranja in obdelave bioloških podatkov. Upoštevati smo morali različne protokole vzorčenja in zbiranja podatkov. Hkrati smo vse te podatke želeli shraniti v isti podatkovni zbirki. Avtor BIOS-a je razvil nov podatkovni model, ki je omogočal ločevanje podatkov glede na različne protokole vzorčenja - nastale so podatkovne serije. S tem je bilo omogočeno shranjevanje podatkov različnih raziskav. Kljub novemu podatkovnemu modelu je bil BIOS še vedno enouporabniška podatkovna zbirka, ki je vsebovala le podatke morskega ribištva. Da bi omogočili nemoteno delo strokovne službe, smo morali nujno razviti večuporabniško podatkovno zbirko, v kateri bodo shranjeni tudi podatki sladkovodnega ribištva.
Konec leta 2007 je direktor Dejan Pehar podprl vizijo strokovno razikovalne službe glede vzpostavitve skupne biološke zbirke podatkov. To je bil ključni mejnik po katerem se je pričelo novo obdobje BIOS-a. Najprej smo BIOS z osebnega računalnika preselili na strežnik. Sledila je izdelava spletne aplikacije za administracijo in vnos podatkov. Bojan Marčeta je zasnoval univerzalno spletno aplikacijo za vnos podatkov, ki omogoča hitro in poceni prilagajanje vnosnih obrazcev novim protokolom vzorčenja.
BIOS je dne 4.3.2009 prešel iz razvojne v produkcijsko fazo. Takrat so bili v BIOS-u že vsi podatki morskega ribištva, delovala je spletna aplikacija in potekale so priprave za vnos podatkov sladkovodnega ribištva.
Konec leta 2009 je stekel sprotni vnos podatkov sladkovodnega ribištva. Leta 2012 smo v BIOS prenesli tudi starejše podatke sladkovodnega ribištva, ki so bili dotlej shranjeni v elektronskih tabelah. Tako smo postopno dosegli raven, ko imamo v BIOS-u vse podatke, ki izvirajo iz našega terenskega dela. Ti podatki so dosegljivi našim strokovnim sodelavcev, del agregiranih podatkov pa na spletni strani BiosWeb ponujamo javnosti.
Razvoj BIOS-a se seveda nadaljuje. Leta 2009 smo vključili podatke o markiranju rib, dve leti pozneje smo s telemetrijskim spremljanjem rib stopli še na področje GIS-a. Nadaljni razvoj bo na eni strani pogojevala narava strokovno-raziskovalnega dela, na drugi pa naše investicijske zmožnosti.
Več na BiosWeb
