> > > >

Sladkovodno ribištvo

Sladkovodno ribištvo

Sladkovodno ribištvo obsega upravljanje ribolovnih virov (prostoživeče ribe in druge vodne živali) v celinskih vodah. Za izvajanje ribiškega upravljanja lahko država podeli koncesijo...

Morsko ribištvo

Morsko ribištvo

Morsko ribištvo obsega ribiško biologijo in spremljajoče dejavnosti. Naloge na podlagi Zakona o morskem ribištvu se izvajajo kot javna služba. Poleg tega Zavod izvaja tudi naloge...

Ribogojstvo

Ribogojstvo

Gojimo vse v naših celinskih vodah živeče domorodne salmonidne vrste rib. Večina gojenih rib je namenjena za redna in dopolnilna vlaganja oz. za prodajo ribiškim družinam ali...

Ribolov

Ribolov

Prostočasni ribolov v Republiki Sloveniji se izvaja v morju (Pravilnik o prostočasnem ribolovu na morju) in celinskih vodah (Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah) ...

OBVESTILO GLEDE POJAVA KOI HERPES VIRUSA

V zvezi z nedavnim pojavom Koi herpes virusa na jezerih v bližini Zagreba ter v manjšem ribniku Plitvica v bližini Apač pri Gornji Radgoni, ki je povzročilo preplah v mnogih ribiških družinah, želimo podati nekaj pojasnil glede virusa in smiselnih ukrepih.

Koi herpes virus je v Evropi splošno razširjena bolezen, zato je bila leta 2021 umaknjena iz seznama posebej nevarnih kužnih bolezni. Viroza prizadene krape in koi krape, kjer je lahko smrtnost med 25 in 90%. Izkazalo se je, da tudi izkoreninjenje bolezni na vodah, kjer pride do izbruha bolezni, ni možno. Bolezen se praviloma sama umiri, ko se razmere v vodi izboljšajo. Zelo verjetno je, da je virus tudi v Sloveniji že prisoten v naših stoječih vodah, saj so posamezni izbruhi bolezni bili potrjeni že vse od leta 2008 naprej.

Doslej je do izbruhov bolezni v Sloveniji prihajalo v manjših vodnih telesih, v katerih so se življenjske razmere poslabšale do te mere, da je imunski sistem krapov oslabel in omogočil virusom razmnoževanje. Praviloma se je to dogajalo v ribnikih, ki so bili s krapi prenaseljeni in jim je posledično v slabših razmerah imunski sistem oslabel. V tekočih vodah ta viroza v Sloveniji še ni bila zabeležena.

Predlogi ravnanja upravljalcev ribolovnih voda in ribičev:
- vsak večji nepojasnjen pogin krapov se mora prijaviti na Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), ki ugotovi razlog pogina,
- v primeru poginjanja krapov naj se ribolov v predmetnem vodnem telesu prepove, odpovejo se vsa tekmovanja in predvidena poribljavanja rib; poginjene ribe je potrebno zbirati in javiti veterinarsko – higienski službi za odvoz kadavrov,
- nabava rib naj bo iz preverjeno zdravih rej s potrjeno dobavnico, ki služi tudi za dokaz o izvoru rib. Ribogojnica, ki prodaja ribe, mora biti odobrena z ustrezno številko odobritve,
- v primeru pojava izredno visokih temperatur vode, neugodnih za krapa in posledičnega poslabšanja razmer v ribnikih, priporočamo, da se ribolov v tem času omeji, tekmovanja pa premaknejo v del leta, ki je za ribolov bolj ustrezen,
- v primeru slabšanja razmer v vodi je potrebno poskrbeti (v kolikor je to mogoče) za dodatno prezračevanje vode (posebno v nočnem oz. zgodnje jutranjem času), za dodaten dotok ustrezne vode in zmanjšati vnos krme za privabljanje rib,
- ribiči, naj po ribolovu dobro očistijo vso opremo, ki je prišla v stik z ulovljenimi krapi (njihovo sluzjo in izločki) in jo do suhega posušijo na soncu. Upravljalci stoječih voda naj ribičem omogočijo razkuževanje opreme, pred začetkom ribolova (virocid: Virkon S, Ekocid S…).

Razkuževanje ribiške opreme pred vsakim ribolovom bi bila zelo dobra ribiška praksa tudi zaradi prenosov drugih bolezni in parazitov. Z odgovornim ravnanjem lahko veliko pripomoremo k omejitvi bolezni.