Novice/objave Aktualne novice in objave Zavoda za ribištvo Slovenije

Usmeritve in priporočila ZZRS pri načrtovanju posegov

0 Komentarji
3019
14-12-2012

USMERITVE IN PRIPOROČILA ZAVODA ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE PRI NAČRTOVANJU POSEGOV NA OBMOČJU VODOTOKOV

Vloga Zavoda za ribištvo Slovenije kot nosilca urejanja prostora

Zavod za ribištvo Slovenije (v nadaljevanju: ZZRS) je na podlagi različnih pravnih aktov (Zakon o graditvi objektov , Zakon o prostorskem načrtovanju , Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor , Zakona o sladkovodnem ribištvu ) pristojen za izdajo smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij za posege, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih.

Vodno zemljišče celinskih voda je v skladu z Zakonom o vodah  (v nadaljevanju: ZV-1) zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda tako obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe, medtem ko vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.

V skladu z določili 19. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu mora biti vsak poseg v ribiški okoliš načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnost

Med pomembnimi ukrepi za doseganje dobrega stanja ribjih populacij je tudi ohranjanje vodnih habitatov in vodnega življa. Prav z ne dovolj premišljenimi in s stališča ribištva nepodprtimi posegi v vodotoke pa se lahko od tega cilja močno oddaljimo. Z neustreznimi posegi v vodotoke lahko namreč močno, v nekaterih primerih pa tudi usodno, vplivamo na biotsko in kemijsko kakovost le-teh ter njihovo morfologijo (oblikovanost) in hidrologijo (vodnatost). V skladu z določili 80. člena ZV-1 morajo biti posegi zaradi urejanja voda načrtovani in izvedeni tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Prav tako so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov (84. člen ZV-1).

Na ZZRS opažamo, da prihaja vsako leto pri izvajanju različnih posegov v vodotoke do številnih za ribe, druge vodne organizme in njihove habitate negativnih in v veliki meri tudi trajno nepopravljivih posledic. Izpostaviti je treba, da lahko vsak poseg v vodotok negativno vpliva na obstoječe habitate tistih vrst rib, ki vodotok že poseljujejo. Ena najbolj perečih negativnih posledic sprememb habitata za ribe je namreč sprememba vrstnega sestava rib, ki poseljujejo vodotok ali odsek vodotoka. Zaradi človekovega delovanja izguba habitata tistih vrst rib, ki so še posebej ogrožene, dolgoročno neizbežno vodi v izginotje določenih vrst rib. Vodotok je na ta način ekološko osiromašen tako v smislu zmanjšanja raznovrstnosti ribjih vrst kot tudi zmanjšanja populacij nekaterih vrst rib.

Pri vsakem načrtovanju posegov v vodotoke je potrebno predhodno oceniti smiselnost ali nujnost izvajanja le-teh. ZZRS zagovarja sonaravne izvedbe posegov, kjer je to izvedljivo in ohranjanje naravnega stanja vodotoka na odsekih, kjer posegi niso nujno potrebni.

S stališča ZZRS je zaradi pomena ohranjanja rib in njihovih habitatov pri načrtovanju posegov v vodotoke nujno iskanje takšnih projektnih rešitev, kjer je čimmanj posegov v vodotoke ali le-teh ni. Posledično mora biti pri načrtovanju posegov predvideno čimmanj križanj z vodotoki. Kjer je to mogoče, se v strugo in brežine vodotokov ne sme posegati. Tako je glede na velikost vodotoka treba načrtovane posege, kot so morebitna zavarovanja, premostitve vodotokov, ipd., izvajati v primerni oddaljenosti od zgornjega roba brežine.

Menimo, da je smiselno načrtovati izvedbo posegov oz. del v sodelovanju s strokovnjakom za ribe. Prav zato je posebej pomembno, da so s strani načrtovalcev posegov na območju strug vodotokov dosledno upoštevane smernice, priporočila ali projektni pogoji Zavoda za ribištvo Slovenije.

Poudariti je potrebno, da lahko ima pridobitev in dosledno upoštevanje ustreznega strokovnega mnenja (smernice, priporočila ali projektni pogoji) neposredni pozitivni učinek tudi za samega načrtovalca ali izvajalca posegov. Poleg tega, da bo tak poseg izveden skladno z 19. členom ZSRib, bo tudi možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov izvajalcev ribiškega upravljanja zaradi škode, nastale na ribah manjša, saj škode v najboljšem primeru ne bo oz. bo ta zmanjšana na najmanjšo možno mero.

V kolikor so posegi v vodotok neizogibni, ZZRS podaja naslednje usmeritve in priporočila za načrtovalce posegov v vodotokih:

•    Načrtovana mora biti izbira materialov in metod za sonaravno izvedbo posega v vodotok:
-    uporaba naravnih materialov (npr. utrjevanje brežin s kombinacijo lesa, kamna, vrbovih potaknjencev),
-    ohranjanje naravnega meandriranja vodotokov,
-    posegi v strugo se načrtujejo in izvajajo s čim manj betoniranja,
-    zagotavljanje razgibanosti vodnega toka znotraj regulirane struge.
•    Vsak poseg v vodotok mora biti načrtovan tako, da se ne poslabšuje stanje vodotokov oziroma ne preprečuje izboljšanja stanja vodotokov. Ohranja se zgradba in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.
•    Načrtovana mora biti izvedba za ribe ustreznih omilitvenih ukrepov, ki bodo zmanjšali negativne vplive na populacije rib v vodotoku.

Varovanje ribjih vrst in habitata

•    Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter da se ohranja naravna osenčenost oz. osončenost struge in brežin.
•    Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora. Izvedba posegov v vodotoke mora pri vseh pretokih omogočati gorvodno in dolvodno prehajanje in prosto razporejanje rib po vodotoku. Pri izvedbi vodnih pregrad se na ustrezen način zagotovi prehodnost za ribe (višina pragov, globina podslapnega tolmuna, izvedba drč, ribjih prehodov…).
•    Z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor vodotoka le, kolikor je to nujno potrebno; zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo je treba tehnično izpeljati tako, da se v vodotoku v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode.
•    Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor določenega vodotoka.
•    Odvzem plavin in naplavin (proda, gramoza, peska) se mora izvajati na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali v vodotoku.
•    Pri izvedbi posegov na vodna in priobalna zemljišča vodotokov je potrebno obrežno vegetacijo ohranjati v največji možni meri. Sečnja vegetacije mora biti selektivna. Pri izvajanju del naj se poškodovano obrežno vegetacijo nadomesti z saditvijo ustreznih domorodnih grmovnih oziroma drevesnih vrst.
•    Če je betoniranje neizogibno, se mora izvajati »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton. V primeru betoniranja je treba preprečiti izcejanje strupenih betonskih odplak v vodo.
•    Utrjevanje brežin naj se izvede v izrazito neporavnani obliki (Slika 1). Beton naj ne zaliva zunanjih razpok. Skale, ki utrjujejo vznožje brežin, naj bodo različnih velikosti, ker se tako poveča razgibanost brežin in s tem število skrivališč za ribe.

Slika 1: Primer izvedbe izrazito neporavnanih utrjenih brežin s skalami samicami in kamni (privzeto iz Grundlagen für einen österreichischen Leitfaden zum Bau von Fischaufstiegshilfen (FAHs). Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft, Wien, 2011)

•    Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le – teh ne zajema vode iz vodotokov.
•    Kjer so načrtovani posegi na spodnji tretjini brežin vodotokov, je potrebno urediti skrivališča za ribe. Skrivališča za ribe predstavljajo npr. odprtine v  kamnometu, skalometu, jezbicah, pod obrežno vegetacijo, itd. Primer dveh izvedb skrivališč za ribe je prikazan na spodnji sliki. Ustrezno izvedbo skrivališč za ribe predstavljajo tudi borove ''škatle'' ustreznih dimenzij.



Slika 2: Primer umetno ustvarjenih skrivališč za ribe (privzeto iz Rehabilitation of rivers for fish, FAO 1998 )

Preprečevanje onesnaževanja voda

•    Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu.
•    Odpadkov, gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča, ni dovoljeno odlagati.
•    Začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda.
•    Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.
•    Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.


Obveščanje izvajalca ribiškega upravljanja

•    O predvidenih delih na območju vodnih ali priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, je potrebno vsaj 7 dni pred začetkom gradnje obvestiti pristojno ribiško družino o začetku gradnje, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če dela potekajo etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti pristojno ribiško družino ob vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.
•    V skladu s 57., 58. in 59. členom ZSRib mora investitor pristojni ribiški družini povrniti škodo na ribah, do katere bi prišlo zaradi izvajanja del.

Kadar gre pri načrtovanih posegih v vodotoke tudi za izvajanje neposredne rabe voda, ki presega splošno rabo, je treba upoštevati veljavno zakonodajo, predvsem ZV – 1. Če raba vodnega dobra zahteva uporabo posebnih naprav (vodne črpalke, natege in podobno) ali zgraditev objektov in naprav, za katero je treba pridobiti dovoljenje, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov, je nujno, da je že pred načrtovanjem posegov pridobljena veljavna vodna pravica:

•    Za vsako rabo površinskih voda oz. za površinski odvzem vode iz vodotokov za namen rabe vode v različne namene mora biti urejena vodna pravica.
•    Za vsak nov ali povečan odvzem vode na obravnavanem območju ali za površinski odvzem vode iz vodotokov za namen hrambe vode v vodohranih mora biti urejena vodna pravica.
•    V primeru izvajanja rabe vode mora biti določen in zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok, Qes, za vsak obstoječ, spremenjen ali nov površinski odvzem vode iz vodotokov. Izvedejo se ukrepi, ki bodo zagotavljali primeren ekološko sprejemljivi pretok vode.
•    Tudi če Qes še ni določen, zaradi odvzemov vode oz. pri nameravani rabi vode iz vodotoka le-ta ne sme presuševati.

Vir:

[1] Uradni list RS, št. 102/2004-UPB1 (14/2005popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009, 57/2012

[1] Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A

[1] Uradni list RS, št. 80/2010 in 106/2010 popr., 57/2012

[1] Uradni list RS, št. 61/2006

[1] Uradni list RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, 57/2012

[1] Uradni list RS, št. 61/2006


0.0
Zadnja posodobitev: 02 november 2014 08:12
Sorodne Novice: ZZRS IMA NOVEGA DIREKTORJA VLOGA ZZRS PRI PROJEKTU "VrH JULIJCEV" ZZRS POSTAL PARTNER EVROPSKEMU PROJEKTU "VRH JULIJCEV" ​SMERNICE ZZRS PRI NAČRTOVANJU POSEGOV V VODOTOKE
ZZRS

Brez komentarjev...

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen..

Prijava na strokovni zpit za ribogojca

Na podlagi Pravilnika o opravljanju strokovnega izpita za ribogojca, pozivamo vse zainteresirane za opravljanje strokovnega izpita za ribogojca, da se pravočasno prijavijo na objavljen razpis.
Izpit bo zopet možno opravljati v jesenskem času, datum pa bomo objavili na naši spletni strani. Predavanja in izpit za ribogojca se bodo odvijala v prostorih Zavoda za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana-Šmartno.

Cena za opravljanje strokovnega izpita za ribogojca je 90 €.


Beri več... Gradivo Izpitna vprašanja Vloga za opravljanje izpita

Biološka zbirka podatkov Zavoda za ribištvo SlovenijeSeznam rib, glavonožcev ter rakov

Biološka zbirka podatkov Zavoda za ribištvo Slovenije predstavlja osnovno infrastrukturo za strokovno delo na zavodu. BiosWeb stran vsebuje agregirane podatke iz biološke podatkovne zbirke (BIOS) Zavoda za Ribištvo Slovenije (ZZRS).

Vstopi v BioS
Zavod za ribištvo Slovenije
Spodnje Gameljne 61a
1211 Ljubljana - Šmartno, Slovenija
01/ 24 43 400
01/ 24 43 405