Ekipa, ki je opravljala monitoring, se je vsak dan dvakrat odpravila na jezero. Popoldan med 16. in 18. uro so postavili mreže, jih čez noč pustili v vodi in jih dvignili zjutraj ob zori. Da so zajeli različne habitate in največji možni reprezentativni vzorec rib, so mreže postavljali na različnih lokacijah in različnih globinah. „Ocenjujemo populacije rib in na podlagi tega bomo lahko v prihodnosti ocenili ekološki potencial jezera. Evropska direktiva nam nalaga, da se za naravne vodotoke ocenjuje ekološko stanje, za močno preoblikovana vodna telesa (akumulacije, kot je tudi Ptujsko jezero) se določa ekološki potencial. Na podlagi ugotovljenih vrst se potem oceni, ali je stanje dobro, slabo, zmerno … Ribe so dober kazalnik stanja v naravi, tako lahko tudi ocenjujemo ekološki potencial vodnega okolja. Določamo velikost, težo in vrsto rib ter na podlagi podatkov tudi stanje populacij rib,“ sta pojasnila Maša Čarf in Aljaž Jenič iz ZZRS ter dodala, da so pri tokratnem vzorčenju ujeli največ navadnih okunov, precej beloplavutega globočka, ki je zavarovana vrsta, pa tudi zelenike, rdečeoke, ogrice, pezdirke, navadno nežico, podusti, kleniče, ozimice … Ozimica iz družine postrvi je v Sloveniji izjemno redka, zato je bila najdba za celotno ekipo veliko presenečenje. Zanimivo je tudi, da so naštete vrste povsem druge od tistih, ki jih je po pripovedovanju ribičev moč najti v stari strugi Drave pod jezom. To so ščuke, kleni, nosi, podusti, somi, mrene, smuči …" dostopno tudi na: https://www.tednik.si/druzba/22406-ribje-zivljenje-v-ptujskem-jezeru