Novice/objave Aktualne novice in objave Zavoda za ribištvo Slovenije

PROPAD VRSTE JE POKAZATELJ STANJA CELOTNEGA EKOSISTEMA

0 Komentarji
26
14-04-2019

World fish migration fundation vsaki dve leti aktivno obeležuje dan prehodnosti voda za ribe, kjer k sodelovanju povabijo organizacije, ki s svojimi aktivnostmi ozaveščajo in poudarjajo pomembnost prehodnosti rek in možnosti proste selitve rib. Lansko leto smo aktivno podprli cilj tudi na Zavodu za ribištvo Slovenije. Dogodek smo organizirali ob Savi, kjer smo predstavili zakaj je prehodnost rib pomembna, pri čemer je bil poudarek na največji in najbolj ikonični evropski salmonidni vrsti ribe – sulcu (Hucho hucho L. 1758). 

V času priprave dogodka je bila namreč ena izmed najbolj perečih tem ravno marčevska (ne)obravnava o zakonski podlagi o gradnji hidroelektrarn (HE) na srednji Savi, ki so jo v državnem zboru sicer zavrnili. Strokovnjaki z različnih področij so zagovarjali svoja stališča, med drugim sta tudi strokovnjaka s področja ihtiologije zapisala strokovne argumente, ki zagovarjajo, da bi takšna izgradnja imela negativen na nekatere vrste uničujoč vpliv. Dr. Daša Zabric iz Zavoda za ribištvo Slovenije (Oddelek za sladkovodno ribištvo) in dr. Aleš Snoj iz Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani (Katedra za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo) sta o kralju slovenskih celinskih voda zapisala spodnja dejstva.

Razširjenost sulca, ki je endemit donavskega povodja, je danes močno razdrobljena in le redke populacije se lahko ohranjajo brez dodatnih vlaganj ribičev. Ena zadnjih takih je populacija sulca na srednji Savi. Nedavne genetske analize so pokazale, da gre za geografsko enovito populacijo, ki se naravno razmnožuje in katere genetska pestrost in stopnja parjenja v sorodstvu se še gibljeta v okvirih, ki ob sedanjih razmerah populaciji sulca v srednji Savi zagotavljajo preživetje. Vsakršni posegi, ki bi privedli do fragmentiranja habitata, kot je načrtovana izgradnja verige hidroelektrarn na tem območju, bi pomenili dodatno razdrobitev populacije in s tem njeno uničenje. Vitalnost sulca v srednji Savi so podprle tudi ihtiološke analize, ki so tam razkrile njegova številna drstišča, njegovo pestro starostno strukturo in obsežne več desetkilometrske migracije markiranih osebkov, kar potrjuje, kako pomembno je, da ostaja življenjski prostor sulca dovolj velik in neprekinjen.

Dokazano je, da sulca danes najbolj ogrožajo hidroelektrarne, še toliko bolj, če so povezane v verige. Prav tak poseg se je načrtoval na srednji Savi. Z ihtiološkimi monitoringi na spodnji Savi, kjer smo bili v zadnjih petnajstih letih priča hitrim in obsežnim spremembam reke zaradi izgradnje verige hidroelektrarn, smo pokazali kako uničujoč vpliv imajo le te na populacije rib. Sulec na spodnji Savi zaradi izgradnje hidroelektrarn ne živi več. Vendar izguba vrst predstavlja več kot le njihovo izumrtje na tem območju; v resnici je njihov propad pokazatelj stanja celotnega ekosistema. Povzročitev izumrtja posameznih vrst rib, ki so na našem ozemlju živele veliko dlje kot človek, je že samo po sebi neodgovorno in moralno sporno dejanje, ekosistemske spremembe pa so tisto, kar bomo neposredno občutili ljudje na lasni koži.

0.0
Zadnja posodobitev: 12 april 2019 10:26
Sorodne Novice: PROJEKT "LIFE FOR LASCA" - NUJNI UKREPI ZA OHRANITEV VRSTE PRIMORSKA PODUST
sulec DAN PREHODNOSTI VODA ZA RIBE IZUMRTJE VRSTE

Brez komentarjev...

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen..

Prijava na strokovni zpit za ribogojca

Na podlagi Pravilnika o opravljanju strokovnega izpita za ribogojca, pozivamo vse zainteresirane za opravljanje strokovnega izpita za ribogojca, da se pravočasno prijavijo na objavljen razpis.
Izpit bo zopet možno opravljati v jesenskem času, datum pa bomo objavili na naši spletni strani. Predavanja in izpit za ribogojca se bodo odvijala v prostorih Zavoda za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana-Šmartno.

Cena za opravljanje strokovnega izpita za ribogojca je 90 €.


Beri več... Gradivo Izpitna vprašanja Vloga za opravljanje izpita

Biološka zbirka podatkov Zavoda za ribištvo SlovenijeSeznam rib, glavonožcev ter rakov

Biološka zbirka podatkov Zavoda za ribištvo Slovenije predstavlja osnovno infrastrukturo za strokovno delo na zavodu. BiosWeb stran vsebuje agregirane podatke iz biološke podatkovne zbirke (BIOS) Zavoda za Ribištvo Slovenije (ZZRS).

Vstopi v BioS
Zavod za ribištvo Slovenije
Spodnje Gameljne 61a
1211 Ljubljana - Šmartno, Slovenija
01/ 24 43 400
01/ 24 43 405