Konec leta 2019 smo v nekaj rekah v upravljanju ZZRS uspešno namestili inkubatorje z več tisoč oplojenimi ikrami potočnih postrvi (Salmo trutta fario, Linnaeus 1758). Visoke stopnje izgube pri ikrah postrvi med naravnim drstenjem povzročijo: slaba ali nepopolna oploditev, položene ikre se neuspešno zakopljejo (pokrijejo), plesni iz mrtvih iker se lahko razširijo na zdrave, napadi plenilcev, kot so kaplji in druge ribe, plenilske ptice in včasih zadušitev zaradi delcev. Uporaba sistema z inkubatorji (več tipov) in previdno vmeščanje oplojenih jajc v vodotok omogoča, da se odstotek uspeha valjenja od ikre do mladice poveča na 65-95%, odvisno od okoljskih dejavnikov. V naravi je to število približno 5–20%, le okrog 1% rib pa doseže spolno zrelost, ob tem da je umrljivost najvišja v prvem letu življenja. Zato je potrebno pazljivo izbrati prave in zrele ribe (samce in samice), primerno okolje in previdno slediti postopku tudi po tem, ko so mladice že zapustile inkubatorje. Tovrstna pomoč domači potočni postrvi je le eden izmed ukrepov, ki jih izvajamo za ohranjanje zdrave naravne populacije rib v naših rekah in jezerih. Po padcu števila v zadnjem desetletju počasi opažamo pozitivne trende v nasprotni smeri. Število zdravih manjših rib se obnavlja in narašča, največji izziv, ki še ostaja, pa je varovanje odraslih primerkov in preprečevanje škode, ki jim jo povzročajo plenilske ptice.