FRIS

(foto: T.Tavčar) 

Posveta so se poleg strokovnjakov zavoda, udeležili tudi vabljeni predstavniki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Podjetja za urejanje hudournikov, Inštituta za vode Republike Slovenije, HESS ter podjetij IBE d.d. in HESS-invest.

Uvodoma je dr. Daša Zabric (Zavod za ribištvo Slovenije) predstavila problematiko urejanja vodotokov, kot jo vidi ribiška stroka (povezava na prezentacijo v Microsoft PowerPoint). 

Vodotoke je treba pogosto vodnogospodarsko urediti zaradi poplavne varnosti, zaščite infrastrukture itd. Vodarski posegi v vodotoke se izvajajo s ciljem: izravnavanja, širjenja in poglabljanja struge, stabilizacije dna in brežin, umirjanja toka in zadrževanja plavin. Posegi, ki najbolj vplivajo na združbe rib so betoniranje struge, stabilizacija struge z uporabo kamnometa, postavitev vodnih pregrad in odstranitev obrežne vegetacije.

Zavod za ribištvo Slovenije na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) podaja mnenja, smernice, projektne pogoje in soglasja k posegom in graditvi objektov v vodotokih. Te strokovne smernice se v praksi pogosto ne realizirajo. Razlog vidimo v tem, da so morda premalo konkretne hkrati pa se je v razpravi pokazalo, da so razlogi tudi drugje: 

• vodarji imajo premalo znanja o sonaravnem urejanju vodotokov,
• ni celovitega pristopa pri urejanju povodij. Npr.: Problem prodonosnosti pritokov Save bazena HE Krško se ureja v okviru državnega lokacijskega načrta (DLN), ki vključuje le izlivne dele potokov. Ustreznejša rešitev bi bila postavitev prodnih zadrževalnikov v zgornje tokove pritokov, ki pa niso vključeni v DLN,
• sonaravne rešitve pogosto pomenijo tudi to, da bi bilo treba vodotoku zagotoviti več prostora (za naraven, meandrirajoči potek struge). Odkup zemljišča, ali celo rušenje obstoječih objektov, pa je za investitorja navadno predrag.

Zaključki posveta:

• tako vodarji kot ribiška stroka morata pridobiti več znanja o sonaravnem urejanju vodotokov (literatura, seminarji, kongresi),
• potrebujemo primere dobre prakse. Vodarska in ribiška stroka morata pričeti intenzivneje sodelovanje v konkretnih projektih in sicer v najzgodnejši fazi nastajanja projektov,
• predlagana je bila posvetitev celotne številke revije Vodar sonaravnemu urejanju vodotokov ter predstavitev problematike na Kongresu vodarjev letošnjo jesen,
• predlagana je bila izvedba tematske konference, kjer bi podrobneje definirali strategijo za bodoče urejanje vodotokov.