Pri izdelavi ribiško-gojitvenega
načrta se upoštevajo ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali
populacij, ki so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja, ter režimi po
predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi lahko vplivali na izvajanje
ribiško-gojitvenega načrta.
Ribiško-gojitveni načrt vsebuje podatke o:
- oceni stanja in vplivih na ribiški okoliš,
- izvajalcih ribiškega upravljanja,
- analizi ribiškega upravljanja za preteklo obdobje,
- območjih, ki so varovana po predpisih o ohranjanju narave,
- ureditvi revirjev in njihove namembnosti,
- poribljavanjih,sonaravni gojitvi rib ter gojitvi rib v nadzorovanih pogojih v ribogojnicah,
- ribolovnih režimih,
- številu ribolovnih dni in količini ulova rib,
- rezervatih genskega materiala rib in odvzema spolnih celic rib,
- ribiških tekmovanjih in tekmovalne trase ter
- druge, za ribiško upravljanje pomembne vsebine.
Osnutek ribiško-gojitvenega načrta
za obdobje šestih let za vsak posamezen ribiški okoliš na podlagi načrta iz
zgornjega člena Zakona o sladkovodnem ribištvu izdela Zavod za ribištvo Slovenije na podlagi mnenja izvajalca
ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti.
Ribiško-gojitveni načrt na predlog Zavoda
za ribištvo Slovenije sprejme minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, in
ministrom, pristojnim za vode.
|
|
Zakonska podlaga za ribiško-gojitveni načrt |
|
Zakonska podlaga za načrt ribiških okolišev
je 12. člen Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/2006), v
katerem je določeno, da je to strokovna podlaga za ribiško upravljanje
posameznega ribiškega okoliša.
|
|
|
Celinske vode 
