ZZRS

Poleg komercialnih ribnikov in ribogojnic med vode, izločene iz ribiških okolišev, uvrščamo tudi vode posebnega pomena. Vode posebnega pomena so z vidika varstva rib nekateri od najbolj ohranjenih in značilnih vodnih ekosistemov, v katerih je ribiško upravljanje pod neposrednim nadzorom države. Določene so z Uredbo o določitvi voda posebnega pomena ter načinu izvajanja ribiškega upravljanja v njih (Uradni list RS, št. 52/2007).

Vode posebnega pomena so:

• Radovna od izvira do spodnjega jezu Hidroelektrarne Vintgar,
• Sava Bohinjka od cestnega mostu pod Bohinjsko Bistrico do jezu v Soteski s pritoki, ter Triglavska jezera,
• Unica od izvira do poniknjenja s pritoki,
• Iščica od izvira do mostu v Hauptmancah s pritoki, razen Želimeljščice,
• Sava od izliva Ljubljanice na desnem bregu do mostu v Litiji s pritoki, razen Dolske Mlinščice,
• Kolpa od jezu v Slavskem Lazu do jezu v Dolu pri Starem Trgu s pritoki na levem bregu,
• Obrh v Loški dolini s pritoki; Cerkniško jezero od izvira Stržena do črte Retje-Ponikve-Vrata-Zadnji kraj s pritoki,
• Krka od izvirov do jezu elektrarne v Zagradcu s pritoki, razen Višnjice; Višnjica od mostu Krška vas-Trebnja Gorica do izliva v Krko
• Soča od izvira do mostu v vasi Čezsoča s pritoki ter
• Krnsko jezero.

Podlaga za izvajanje ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena je srednjeročni načrt ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena (v nadaljnjem besedilu: načrt).

V vodah posebnega pomena niso dovoljeni nobeni posegi ali dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ugodno stanje ohranjenosti domorodnih ribjih vrst in stanje voda. V vodah posebnega pomena se mora ribiško upravljanje izvajati v skladu z obstoječimi varstvenimi usmeritvami in režimi, ki so določeni za varovana in zavarovana območja po predpisih s področja ohranjanja narave.